Sprva je kazalo, da je šlo za popoln zločin: spektakularni rop draguljarne sredi londonske draguljarske četrti Hatton Garden, rekorden, več kot 300-milijonski izplen in nobenih pravih sledi. Zdaj je jasno, »rop stoletja« so za lanske velikonočne praznike izpeljali ostareli kriminalci in nekaj povsem amaterskih pomočnikov, ki so podvig v lokalnem pubu, kjer so se dobivali vsak petek, načrtovali kar tri leta. Pri tem so si med drugim pomagali celo s knjigo Forenzika za telebane. Tudi izplen je bil na koncu mnogo manjši, šlo naj bi »le« za 14 milijonov funtov ali kakih 20 milijonov evrov.
Po mesecu in pol sojenja in po tem, ko so štirje vpleteni rop priznali že sami, je zdaj britansko sodišče za krive spoznalo še preostale tri. Kazni jim bodo izrekli šele sedmega marca.
Pred »penzijo« udarili še enkrat
Glavni štirje pri ropu, ki so podvig kmalu po prijetju priznali, imajo kar bogato kriminalno preteklost. Načrtovalec ropa, 76-letni Brian Reader, je bil tako imenovani karierni, poklicni kriminalec. Bil je član združbe, ki je v 80. letih izpeljala doslej največji britanski rop zlata, saj so iz skladišča blizu letališča Heatrow odnesli zlato, ki bi bilo danes vredno skoraj 80 milijonov funtov. Za 67-letnega Terrija Perkinsa pravijo, da si je želel zagotoviti solidno pokojnino, v osemdesetih si je prislužil 22 let zapora, ker je bil del združbe, ki je ukradla šest milijonov funtov v gotovini. Preostali so imeli manj kriminalnih izkušenj; javnost se je v zadnjem mesecu ob njihovih zgodbah na sodišču pošteno zabavala, saj je bil eden resno bolan in je imel s seboj tudi med ropanjem zdravila, drugi je imel brezplačno avtobusno vozovnico kot starejši občan, tretji že tri operacije na kolku in tako naprej.
Na zadnji roparski podvig domnevno najvarnejšega trezorja v mestu so se podali tako, da so se preoblekli v delavce in skozi zadnja vrata po požarnih stopnicah prišli do jaška za dvigalo. Po njem so se spustili v klet, kjer so bogati draguljarji v sefih hranili premoženje. Najprej so skrivili železna vrata, nato pa začeli vrtati v betonski zid. Takrat se je sicer sprožil alarm, a se policija nanj ni odzvala, varnostnik pa je pregledal le sprednja vrata. Roparji so se čez dva dni, 4. aprila, vrnili in tokrat izvrtali komaj 45 centimetrov široko in 25 centimetrov visoko luknjo. Zanimivo: britanski BBC je napravil pravo rekonstrukcijo ropa in kot najtežjo stvar omenjajo prav plazenje skozi zid. Mimogrede, podvig tako imenovanih porednih dedkov bo, vsaj tako napovedujejo, zagotovo doživel tudi filmsko različico.
Stare metode so jih pokopale
Potem ko so se splazili do sefov, so tam za seboj pustili pravo razdejanje, razbili pa so 73 sefov. Otoški mediji so sprva poročali o 300-milijonskem izplenu, zdaj se je izkazalo, da je šlo le za 14 milijonov funtov, a precejšnjega dela naropanega (menda kar za deset milijonov funtov) policija še vedno ni našla. Kot tudi ne zadnjega člana združbe, ki ga policija pozna pod vzdevkom Basil. On naj bi bil sicer eden od dveh, ki sta dejansko splezala vse do sefov. Preostali so bili pomagači, prenašalci, opazovalci, vozniki – vsi pa so spoznani krive za zaroto pri načrtovanju ropa.
Policija je sprva res bolj kot ne tavala v negotovosti in zdelo se je, da je nekomu uspel popoln zločin. Zločinci so dobro prikrili sledi, policisti niso našli niti enega prstnega odtisa, uničili so nadzorne kamere na kraju zločina. A stare metode ropanja in zakrivanja sledi so jih pravzaprav pokopale, saj so jih policisti premagali z modernejšimi metodami. Pregledali so vse posnetke širše okolice, nekateri so bili izredno dobre kakovosti, najhuje pa je, da se je eden od zločincev na kraj pripeljal z lastnim avtom, belim mercedesom, ki se je ujel na posnetkih cestnih nadzornih kamer. Od tu je šlo za preiskovalce precej gladko. Policisti so izsledili lastnika tega avta, šlo je za starega znanca policije. Potem so prišli na sled še drugim, ključno pa je bilo, da so jih na koncu ujeli pri delu, ko so pretovarjali del izplena. Zdaj so si otoški mediji enotni – podvig je bil že na začetku obsojen na propad. Glavni štirje so zato rop priznali sami, tri so zdaj obsodili na sodišču, enega osumljenca so oprostili, enega pa, kot rečeno, še iščejo.
