Za naslov svetovnega prvaka je moral Prevc v treh poletih kar dvakrat izboljšati rekord letalnice Kulm. Kakšna sta samozavest in zaupanje v sposobnosti, je prikazal pri rekordu 244 metrov, ko je doskočil v telemark, in ko si je zelo želel še četrte serije, čeprav je imel pred najhujšim tekmecem zgolj 3,1 točke naskoka. Slog skakanja Petra Prevca je tisti, ki ga zdaj vsi gledajo, preučujejo in skušajo posnemati. V smučarske skoke je z motiviranostjo, umirjenostjo, izjemno agresivnim slogom odskoka, ohranjanjem velike hitrosti v prvi fazi leta in motoričnimi sposobnostmi vnesel novo dimenzijo, ki jo mora konkurenca še dojeti in usvojiti.
Začenja se obdobje Petra Prevca, a on se zaveda, da se v skokih tako hitro, kot se zgodijo, dobre stvari tudi končajo. Njegov največji adut je, da ni zablestel čez noč, ampak je napredoval postopoma in s tem zgradil trdne temelje. Z vsakim uspehom se veča število ljudi, ki bi bili radi njegovi menedžerji, svetovalci za finančne naložbe, sponzorji, vabijo ga na vse mogoče prireditve. Če bi bil Nemec, bi bila njegova tržna vrednost milijon evrov, glede na majhnost slovenskega trga je pač nižja. Ker glede denarja najbolj zaupa sebi in zdravi kmečki pameti, se je kar sam pogajal za osebnega pokrovitelja na smučeh in se dogovoril za družinski paket, da ima istega sponzorja še brat Domen. Peter pravi, da ne skače zaradi denarja. Ker v skokih ni prestopov kot v kolektivnih športih, nikoli ne bi zaslužil 7000 evrov na dan, kot jih bo po novi pogodbi nogometni vratar Samir Handanović, ali po 100.000 evrov na mesec, kot jih najboljša tretjina slovenskih reprezentantov. Tudi morebitna zamenjava kluba kranjskemu Triglavu ne bo prinesla rekordnih odškodnin, kot jih je plačala nogometna Olimpija Gorici za napadalca Elekeja (800.000 evrov) in Domžalam za vratarja Vidmarja (180.000).
Evforijo, ki jo je povzročil z uspehi, da se več kot 5000 Slovencev čez noč in na delovni dan odloči za romanje na tekme v Avstrijo, spominja na nogometno izpred šestnajstih let, ko je slovenska reprezentanca prvič igrala na evropskem prvenstvu in jih je bilo 10.000 v Amsterdamu. Slovenci so s Prevcem na Kulmu potrdili, da imajo smučarske polete v genih, čeprav so imeli doslej le dva svetovna rekorderja – Jožeta Šlibarja s 141 metri v Oberstdorfu leta 1961 in Petra Prevca z 250 metri v Vikersundu leta 2015. Planica je ustvarjala smučarske skoke, a je z razvojem skakalnic in letalnic prehitevala športne dosežke slovenskih skakalcev. Slovenci so začeli osvajati kolajne, ko so postali konkurenčni v trenerskem znanju, tehnološkem razvoju na področju opreme s smučmi, dresi in čevlji ter ko so izoblikovali skakalno šolo v povezavi z izobraževalnim sistemom.
Popolna uveljavitev slovenske skakalne šole se je začela, ko je leta 2011 glavni trener slovenske reprezentance postal Goran Janus. V nasprotju s predhodniki ga sploh ne zanima, kaj počnejo Nemci, Avstrijci, Norvežani, Finci..., ampak je prepričan o svojih metodah dela, ki jim manjka le osvajanje kolajn na velikih moštvenih tekmah. Baza novih talentov je zagotovljena, saj že na poletnem državnem prvenstvu za dečke nastopi 70 otrok.
