Novoletni predah je Cerarjevi vladi koristil. Po občutnem padcu podpore decembra lani se ji je namreč priljubljenost januarja rahlo povečala. Da dela dobro, meni 29,2 odstotka vprašanih v raziskavi Vox populi, prejšnji mesec pa je bilo z njenim delom zadovoljnih 27,7 odstotka anketirancev. Delež tistih, ki Cerarjevo ministrsko ekipo ocenjujejo kot neuspešno, se skorajda ni spremenil: decembra ji je negativno oceno prisodilo 67,6 odstotka vprašanih, tokrat pa 67,3 odstotka.
Anketirance smo povprašali tudi, kateri so po njihovi oceni najboljši in kateri najslabši ministri v aktualni vladi. Pred tednom dni so namreč morali ministri premierju oddati poročila o svojem dosedanjem delu. Cerar jih bo do konca meseca preučil in ocenil, ali rezultati katerega od članov vlade bistveno odstopajo od normativnega vladnega programa in od opredelitev v koalicijski pogodbi. Če kdo od ministrov ni naredil dovolj ali pa je bilo pri njegovem delu preveč napak, je vedno mogoča rekonstrukcija vlade, je konec lanskega leta napovedal Cerar. Naši sogovorniki, tako iz koalicije kot iz opozicije, pa so prepričani, da kakšne obsežnejše rekonstrukcije vlade ne bo; dvomijo celo o tem, da bo v kratkem prišlo do zamenjave kogar koli v sedanji ministrski ekipi.
Najzadovoljnejši s kmetijskim ministrom
Anketiranci so bili tudi tokrat – tako kot pri vseh naših dosedanjih merjenjih uspešnosti ministrov Cerarjeve vlade in vlade Alenke Bratušek – najbolj zadovoljni z delom kmetijskega ministra Dejana Židana. Drugo mesto je zasedel prvi finančnik v državi Dušan Mramor. Afera z dodatki za stalno pripravljenost mu za zdaj torej zdrsa po lestvici najboljših ministrov ni prinesla. V primerjavi z avgustom lani, ko smo anketirance zadnjič povprašali, kateri (trije) ministri po njihovem mnenju najbolje opravljajo svoje delo, je celo eno mesto pridobil. Se je pa za eno mesto povzpel tudi po lestvici ministrov, ki jih vprašani ocenjujejo kot najslabše: z avgustovskega četrtega na tretje mesto. Kljub skoraj enaki uvrstitvi kot lani poleti pa se je tokrat precej zmanjšal delež anketirancev, ki so Mramorja postavili med tri najboljše ministre (avgusta je bilo takšnih 25 odstotkov vprašanih, ta teden le 14 odstotkov), in skoraj potrojil delež tistih, ki so ga uvrstili med tri najslabše člane vlade (avgusta 7, tokrat kar 20 odstotkov). Velik padec pa je Mramor doživel na lestvici najpriljubljenejših politikov – z mnogo slabšo povprečno oceno kot prejšnji mesec je z decembrskega desetega padel na šestnajsto mesto. Ob tem spomnimo, da je bila njegova najboljša lanska uvrstitev na tej lestvici peto mesto, največkrat pa je bil šesti.
Pozivi k odstopu Mramorja, ki naj bi kot dekan ljubljanske ekonomske fakultete od leta 2008 do oktobra 2013 z dodatki za stalno pripravljenost prejel kar 45.000 evrov bruto, se v zadnjih dneh vrstijo. Na vprašanje, ali se bo obdržal v vladni ekipi, so nam v premierjevem krogu odgovorili, da »se bo«. To svojo napoved pa podkrepili z besedami, »da njegovo delo že daje prve rezultate«. Po navedbah naših sogovornikov iz vladnih strank kakšnih pobud za Mramorjev odhod v koalicijskih vrstah ni zaznati, na petkovem sestanku vrha koalicije se te teme niso dotaknili. V stranki upokojencev je mogoče slišati, da je odločitev glede Mramorja v premierjevih rokah; DeSUS se v to ne bo vmešavala, saj ministrstvo za finance in Mramor ne sodita v kvoto in odgovornost njihove stranke.
Na negativni lestvici vodi Erjavec
Na tretjem mestu lestvice najboljših ministrov je šef slovenske diplomacije Karl Erjavec, ki mu sledi ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Erjavec pa je, tako kot avgusta, vodilni na lestvici najslabših ministrov; kot enega od treh najslabših članov vlade ga je prepoznalo kar 28 odstotkov anketirancev. Z delom zunanjega ministra so nezadovoljni tudi v obeh desnosredinskih opozicijskih strankah: NSi in SDS sta namreč pred desetimi dnevi proti njemu vložili interpelacijo.
Na drugem mestu negativne lestvice je zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, katere odhod je v zadnjih mesecih zahtevalo več zdravniških organizacij. A vse kaže, da se ji v SMC ne bodo odpovedali. »Premier je že večkrat javno izjavil, da imam njegovo zaupanje in podporo,« v zadnjem času rada ponavlja Kolar-Celarčeva, ki je sicer precej visoko – na petem mestu – tudi na lestvici najboljših ministrov. Na četrtem mestu negativne lestvice je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, katere ime se je v zadnjem času prav tako omenjalo v povezavi z morebitnimi ministrskimi zamenjavami.
V največji vladni stranki ne skrivajo, da bi se premier z veseljem odpovedal ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar. A bo to kaj težko storil, saj za njo stoji prvak druge najmočnejše koalicijske stranke DeSUS Karl Erjavec. Bizjak-Mlakarjevo so anketiranci v tokratni raziskavi Vox populi uvrstili na sedmo mesto lestvice najslabših in na zadnje mesto na lestvici najboljših ministrov. Ob tem dodajmo, da je skoraj 23 odstotkov anketirancev na vprašanje, kateri trije ministri najbolje opravljajo svoje delo, odgovorilo »nobeden«.
SDS se je še utrdila na prvem mestu
Vrstni red strank se v primerjavi s prejšnjim mesecem ni spremenil. SDS je prednost pred SMC še nekoliko povečala; sledijo jima Socialni demokrati (SD). Nekoliko presenetljivo se je januarja bistveno zmanjšal delež tistih, ki ne bi šli na volitve: decembra se je za ta odgovor odločila skoraj četrtina vprašanih, tokrat pa 15 odstotkov. Na drugi strani pa je nekaj več vprašanih odgovorilo, da ne vedo, katero stranko bi volili (decembra dobrih 25, tokrat pa nekaj več kot 27 odstotkov). SDS ima med opredeljenimi volilci, torej med tistimi, ki bi šli na volitve in so povedali, katero stranko bi obkrožili, 30,9-odstotni delež. Približuje se torej rezultatu, ki ga je na zadnjih državnozborskih volitvah dosegla SMC (34,49 odstotka). Cerarjevo stranko pa bi obkrožilo 20 odstotkov opredeljenih anketirancev, kar je toliko, kot je na parlamentarnih volitvah pred letom in pol dobila SDS. Na tretjem mestu jima s 15 odstotki sledi SD, četrta pa je Združena levica (slabih 12 odstotkov). V parlament bi prišli še dve stranki: NSi, ki je zbrala dobrih devet odstotkov opredeljenih glasov, in DeSUS z odstotno točko manj.
