V Nemčijo migranti ne le prihajajo, ampak jo tudi prostovoljno zapuščajo, in to predvsem migranti iz Iraka, ki imajo sicer zelo veliko možnost, da jim bodo v Nemčiji azilno prošnjo odobrili. Na iraško veleposlaništvo v Berlinu se tako v minulih mesecih obrača vse več Iračanov, ki se želijo vrniti domov – število izdanih potnih listov naj bi se v kratkem času po poročanju nekaterih nemških medijev povečalo na okoli 1400. Teh podatkov nam v iraškem veleposlaništvu niso potrdili, a številke sovpadajo s podobnimi statistikami nemškega zveznega urada za migracije in begunce.
Po njihovih podatkih je v okviru tako imenovanega vladnega programa reintegracije in emigracije prosilcev za azil v Nemčiji (REAG/GARP) državo lani prostovoljno zapustilo nekaj več kot 700 Iračanov, velika večina v zadnjih treh mesecih. Na informacijske točke programa se obračajo tisti migranti, ki za vrnitev domov nimajo dovolj sredstev. V okviru programa jim tako priskrbijo potrebno dokumentacijo in sredstva za vrnitev. A statistika urada zajema zgolj tiste, ki zaprosijo za pomoč, ne pa tudi tistih, ki se domov vračajo v lastni režiji.
Prednost imajo Sirci in Eritrejci
Ugibanj o tem, zakaj se iraški migranti v zadnjih mesecih pogosteje prostovoljno vračajo v svojo domovino, je veliko – od domotožja in izboljšanih razmer v nekaterih predelih Iraka do dolgotrajnih azilnih postopkov in združevanja z družino. Odprto ostaja tudi vprašanje, v kolikšni meri je vračanje v domovino sploh prostovoljno. V omenjeni program se namreč vključujejo tudi ali pa predvsem migranti, ki so jim prošnjo za azil zavrnili. Kolikšen je delež slednjih, nam v uradu za migracije in begunce niso povedali, saj naj ločene statistike za to v okviru programa ne bi vodili.
Migrantom iz Iraka v Nemčiji azil odobrijo v skoraj 90 odstotkih primerov, kar je primerjalno izjemno visok delež. Večji delež pozitivno rešenih prošenj velja le še za Sirce (96 odstotkov v letu 2015) in Eritrejce (92,1 odstotka), medtem ko so lani azil odobrili slabi polovici vseh prosilcev.
Podoben trend pogostejšega vračanja v domovino je mogoče opaziti še pri Irancih in Afganistancih. A te številke so nizke, zlasti če upoštevamo dejstvo, da je samo decembra lani v Nemčiji za azil zaprosilo približno 4200 Afganistancev in 900 Irancev, v vsem letu pa skupaj več kot 31.000. Iranskih prosilcev za azil je v Nemčiji zelo malo. Povsem druga zgodba so migranti iz držav zahodnega Balkana.
Potem ko je Nemčija pred časom za varne države razglasila še Makedonijo, Albanijo in Kosovo, državljani balkanskih držav množično zapuščajo Nemčijo, saj jim azilni uradi prošnje zavračajo kot po tekočem traku. Zaostrovanje azilne politike je mogoče opaziti tudi pri deportacijah migrantov, ki jim azilni uradi azila ne odobrijo. Po zadnjih dostopnih podatkih se je število deportacij lani v primerjavi z letom prej skoraj podvojilo na več kot 18.000.
