Igralke in temnopolti igralci letos niso imeli sreče. Prve zato, ker je bila večina filmskih favoritov, kar zadeva igralske zasedbe, namenjena skoraj izključno moškim; samo poglejte si Veliko potezo (sami moški), Povratnika (sami moški), Spotlight (z eno izjemo sami moški), Most vohunov (sami moški), Steva Jobsa (skoraj sami moški). Če hočete, pa tudi Pobesnelega Maxa: Cesta besa, kjer je proti hordi moških ravnotežje lovila Charlize Theron s četico manekenk. Skratka, bilo je leto moških, ne pa tudi temnopoltih moških (in žensk). Med 20 nominirancev v igralskih kategorijah se namreč ni uvrstil niti en igralec, ki mu po barvo ni treba na sonce. Niti eden. Pa bi se lahko.
Stallone ja, temnopolti ne
Če je med kandidate za oskarja za stransko vlogo prišel Sylvester Stallone, bi zagotovo lahko tudi Michael B. Jordan, ki je v Creedu ob njem igral glavno vlogo, ali Idris Elba, ki je v vojni drami Beasts of No Nation pokazal nekaj več ali vsaj kaj bolj svežega od Rockyja Balboe, najboljšega namišljenega prijatelja Stallona, s katerim igralec pasta korenin živi že dolgih 40 let. Pa tudi Will Smith za Concussion ali kdo iz igralske zasedbe na nominacijah skoraj popolnoma spregledanega hiphop hita Straight Outta Compton – Zgodba o N. W. A., ki je prejel samo potrditev za scenarij. Torej ravno tisto nominacijo, ki bi jo vsi raje dali Aaaronu Sorkinu za Steva Jobsa.
Sorkin, ki je za taisti scenarij dobil zlati globus, Akademije za filmsko umetnost in znanost očitno ni prepričal, tako kot tudi ne morda celo največji osmoljenec oskarjevskih nominacij Ridley Scott. Marsovec, za katerega je Scott dobil zlati globus, je tako ostal brez možnosti, da bi prišel blizu režiserskemu oskarju. In to čeprav gre za filmarja, ki se mu lahko zahvalimo za kultnega Iztrebljevalca, Osmega potnika, Thelmo in Louise in še kaj. A Scott se lahko tolaži vsaj s tem, da je bil Marsovec z Mattom Damonom uvrščen v kategorijo najboljših filmov. To pomeni, da lahko, četudi je malo verjetno, dobi vsaj producentskega oskarja, medtem ko Todd Haynes, ki kljub filmom Daleč od nebes, Bob Dylan: 7 obrazov in Žametne noči še nikoli ni bil nominiran za oskarja, tokrat sploh nima nobene možnosti. Njegove drame Carol namreč ni ne v kategoriji najboljših filmov ne v kategoriji režiserjev, sta pa zato v tej lezbični ljubezenski zgodbi za glavno in stransko žensko vlogo nominirani vsaj Cate Blanchett in Rooney Mara.
Veliko ljubezni za Jennifer, malo za Deppa
Je pa ljubezen Akademije brezpogojna, ko gre zaJennifer Lawrence, saj se bo za oskarja potegovala že četrtič. Če bo šlo tako naprej, bo igralka, ki že ima enega oskarja, prehitela celo Meryl Streep. No, v eni stvari jo je v bistvu že, saj je pri 25 letih najmlajša igralka s štirimi nominacijami za oskarja. Streepova jih je toliko imela pri 33, ko je bila nominirana za vlogo v Lovcu na jelene. Johnny Depp v nasprotju z Lawrenceovo nima takšne sreče ali takšne kemije z več kot 6000 »kolegi« iz Hollywooda, ki odločajo o nominacijah. Čeprav je z vlogo gangsterskega šefa Jamesa Whita Bulgerja v Črni maši, v kateri smo ga komaj prepoznali, veljal celo za enega od favoritov, ni bil uvrščen med nominirance. Je pa to zato uspelo Brie Larson, ki se bo po prejemu zlatega globusa potegovala še za oskarja za glavno žensko vlogo.
Soba in Spotlight
Larsonova je v filmu Lennyja Abrahamsona, režiserja, ki je pred dvema letoma zabaval in žalostil s Frankom, v katerem je Michael Fassbender ves film nosil masko, ustvarila izjemno vlogo mame, ki po sedemletnem ujetništvu s petletnim sinom zbeži iz Sobe in se spopade z zunanjim svetom. Drama po istoimenskem romanu, ki smo ga v slovenskem prevodu lahko brali tudi pri nas, brez dvoma velja za enega od najpretresljivejših ter najbolje zrežiranih in odigranih filmov, kar se pozna tudi pri oskarjevskih nominacijah. Poleg nominacije za glavno žensko vlogo sta namreč nominirana tudi Abrahamson, in sicer za najboljši film in režijo, ter avtorica romana Emma Donoghue za scenarij po literarni predlogi. Ni pa nominiran tudi desetletni kanadski igralec Jacob Tremblay, ki je pri devetih upodobil petletnega dečka in vsa čustva, ki ga spreletavajo v sobi in zunaj nje, odigral tako prepričljivo, da naježi kožo.
Nič manj nujen od Sobe pa ni niti ogled filma Spotlight, ki je na globusih in po številu oskarjevskih nominacij sicer izgubil bitko proti Povratniku, a zagotovo velja za enega od obrtniško najbolj dodelanih filmskih izdelkov lanskega leta. Če se spomnite filma Alana J. Pakule Vsi predsednikovi možje, v katerem sta vlogi prodornih novinarjev Washington Posta Boba Woodwarda in Carla Bernsteina odigrala Robert Redford in Dustin Hoffman, veste, o čem govorimo. Štirideset let za njima, spet po resničnih dogodkih, to v filmu Toma McCarthyja počnejo Mark Ruffalo, Michael Keaton in Rachel McAdams v vlogi s pulitzerjem nagrajenih novinarjev Boston Globa, ki so razkrinkali toleriranje in sistematično prikrivanje pedofilije v Rimskokatoliški cerkvi. Nujno čtivo, pa ne samo za tiste, ki berejo.
