Če se najprej za trenutek pomudimo pri voznikih – morda niti ni tako kritično, kako vozimo, temveč bolj, kako se na pot v zimskih razmerah sploh podajamo. Saj za obvezno opremo še poskrbimo, a da bi tisti, ki imamo to smolo, da imamo avtomobile parkirane pod milim nebom, le-te očistili, kot se spodobi... Ne, tega ne storimo. Ne takrat, ko je treba le postrgati primrznjena stekla, in še manj, ko je treba z avtomobila očistiti ves sneg. Žal je za to, da se človek prepriča o omenjenem, dovolj le nekajminutno opazovanje speljevanja voznikov izpred naključnega bloka v času snežnih padavin. Večina si namreč očisti kvečjemu vetrobransko steklo, nekateri zgolj na voznikovi strani, medtem ko do drugih steklenih površin pridejo redki, da o lučeh, zasneženi strehi ali motornem pokrovu niti ne govorimo. In se tako »na pol slepi« odpravijo na pot...
A kot da razmere ne bi bile že dovolj težke, nato voznike ovirajo – kolesarji! Da, v močnem sneženju, ko stika med gumo in asfaltom sploh ni moglo biti in so za nameček ob robu cestišča zaradi pluženja že stali podolgovati kupi snega, je bilo v Ljubljani moč opaziti prav neverjetno veliko kolesarjev. Čeprav tudi sam spadam med tiste, ki na vse načine zagovarjajo uporabo kolesa v mestnem prometu, pozdravljajo vsakršno zaprtje mestnih središč za motorni promet in podobno, tega, da se nekdo s kolesom odpravi na cesto v opisanih razmerah, ne razumem. Kako nevarno početje je to, pove že primer, ko sem bil v razmaku nekaj minut priča dvema grdima kolesarskima padcema, pri čemer se je prvi skoraj zagotovo končal z zlomom zapestja, pri drugem pa je kolesarja po padcu neslo neposredno pod avto, ki je peljal v isto smer. Da ga tja ni tudi odneslo, se lahko zahvali le prisebnemu vozniku omenjenega avtomobila, ki je nenaden manever zaviranja plačal z razbitim zadkom, v katerega se je zapičil za njim vozeči kombi. Ne, kolo pač ni namenjeno vožnji po snegu, kar povedo že preprosta fizikalna pravila in še bolj zadeva, ki se ji reče – zdrava pamet. Je res tako težko počakati kakšen dan in izjemoma uporabiti avtobus ali iti peš?
In ko smo že pri pešačenju – tudi pri pešcih se zdi, da v zimskih razmerah podivjajo. Kot da jih počasnejša vožnja avtomobilov in avtobusov pripravi do tega, da še pogosteje kot sicer stečejo čez vozišče tam, kjer prehod ni označen, čeprav je to zaradi daljše zavorne poti omenjenih še nevarneje. Da, snežnoprometni kaos je pri nas popoln.
