Že 24. zmagovalka izbora za Slovenski avto leta, tokrat s priponko 2016, je postala opel astra. Za Opel je bila to druga slovenska zmaga, potem ko je leta 2007 slavila malčica corsa. Dodatno težo dogodku je znova dodal prenos na slovenski televiziji, in sicer v okviru oddaje Avtomobilnost.
Naziv z dolgoletno tradicijo
»Če se izrazim z besedami Andree Massija – verjeli smo v našo tekmovalko in seveda smo veseli, da je tako prepričljivo osvojila naslov. To je veliko priznanje za Opel, dokaz, da je naša smer razvoja prava in da si tako ljudje kot strokovna javnost želijo, da na tej poti vztrajamo ter v prihodnje predstavimo še več podobnih avtomobilov, kot je nova astra,« se je potem, ko je izvedel za ime zmagovalca, smejalo Borutu Gazvodi, direktorju Opla Slovenija. Dobro se namreč zaveda, da je naslov slovenski avto leta blagovna znamka, ki zmagovalcu, če to zna in hoče, prinese tudi velike koristi: »Naziv slovenski avto leta je prepričljiv – ima dolgoletno tradicijo in tudi iz naših izkušenj, ko je naziv osvojila corsa, lahko potrdimo, da je ta naziv dobra popotnica avtu tudi v prodajnem smislu. Seveda ljudje še vedno kupijo tisto, kar ustreza njihovemu okusu, a po drugi strani tak naziv, ki s seboj nosi tudi veliko mero kritične presoje novinarjev strokovnih medijev, pripomore, da ljudje v primeru dvoma ali pa tudi, če želijo le potrditi svojo odločitev, izberejo avto, ki tak prestižen naziv nosi.« Astra je sicer finalni izbor peterice avtomobilov začela na drugem mestu, saj je več glasov bralcev, poslušalcev in gledalcev dobila škoda superb, toda med sedmimi sodelujočimi mediji nato dileme ni bilo – za kar pet je bila astra najboljša.
Konkurenti, ki znajo stopiti skupaj
Prav lahko pa bi se zgodilo, da prireditve na televiziji ne bi bilo. Pogajanja o izvedbi prireditve med sodelujočimi mediji in sekcijo za osebna motorna vozila so se končala neuspešno. Kamen spotike pa je bil tudi način glasovanja in število sodelujočih medijev. »Mi smo jim pokazali formulo, kako to vselej naredimo. Če jim to pač ne ustreza, jih mi v takšno prireditev ne silimo. Če nam ne zaupajo, nam pač ne. Poskušali smo jih prepričati o nasprotnem, da smo kredibilni ter da delamo brez pritiskov in zunanjih vplivov. Izbor je zasnovan tako, da zmaga en avto, in v preteklih 23 letih smo dokazali, da je trenutni način izbora formula za uspeh. Seveda je pomoč distributerjev zaželena, saj mediji nimamo denarja za izpeljavo velike prireditve, ne želimo pa iskati drugih sponzorjev, ki bi jo finančno pokrili, saj avtomobilski prodajalci sponzorirajo veliko stvari in bi bilo nelogično, da bi jim nekdo drug sponzoriral prireditev,« je nekaj dejstev, zakaj je finalna prireditev minila brez prisotnosti uvoznikov, navedel France Kmetič, predsednik izbora. Sodelujoči mediji smo seveda želeli ohraniti avtonomnost pri glasovanju. »Mediji smo pokazali, da znamo organizirati ta izbor. Sicer smo konkurenti na trgu, a znamo stopiti skupaj in se organizirati. Najbolj pomembno pa je, da so ljudje dobili informacijo, kako novinarji gledamo na avtomobile v izboru, in to se mi zdi ključno,« je še dodal Kmetič.
Avtomobilska industrija se seveda spreminja in s časom se malce spreminja tudi podoba prireditve. Prvi mož slovenskega Opla pozdravlja, da je bil finalni izbor znova na televiziji in so ljudje imeli možnost uživati v nestrpnem pričakovanju, kdo bo najboljši. »Misel, povezana z načinom izbora, ki jo že nekaj časa poudarjamo, je, da bi morda že pri izboru finalistov morali vključiti strokovno javnost. Da bi morda novinarji med avtomobili, ki so bili kandidati na začetku, izoblikovali seznam finalistov. Šele za tem pa bi dali priložnost tudi javnosti, da svoje glasove razdeli med avtomobile, ki so v finalu in na ta način dobijo svoj glas, svoje pa, kot doslej, dodate tudi mediji,« je razmišljanje, v katero smer naj bi šla prireditev, povedal Gazvoda, ki je bil kljub temu, da Opel ni član sekcije, seznanjen s pogajanji okoli izbora. In zakaj niso v sekciji? »Naša pozicija na trgu je malo specifična in način, na katerega delujemo, ni nujno vedno povezan s politiko, ki jo sekcija pelje. Sekcija bi se morala zavzemati za večjo transparentnost v načinu dela in poročanja, ki se tičeta avtomobilske branže. To se nam zdi pomembno in tu se morda naša razmišljanja o tem, ali je bilo na tem področju narejenega dovolj, malo razlikujejo. Sicer pa – kadarkoli nas kaj vprašajo, povemo svoje mnenje, svoje stališče, smo konstruktivni sogovornik,« zaključuje Gazvoda.