Donald Trump je na preteklih zborovanjih uporabljal najrazličnejšo glasbo – It’s the End of the World as We Know It (And I Feel Fine) skupine REM, Rockin’ In The Free WorldNeila Younga, Dream On, uspešnico skupine Aerosmith, in hit skupine Twisted Sister iz leta 1984 We're Not Gonna Take It. Ker je pesmi predvajal brez dovoljenja, so mu Michael Stipe, Neal Young in Steven Tyler prepovedali uporabo, Twisted Sister pa ne.
Hvalnica Donaldu Trumpu
Rokovsko glasbo je Trump pred strankarskim zborovanjem, ki se bo s 1. februarjem začelo v zvezni državi Iowa, zamenjal z glasbeno-plesno točko skupine Freedom Kids, otroci svobode. »Izvajamo domoljubne pesmi, ki vam bodo stopile srce, vam dvignile duha in vas navdihnile s svobodo,« ima skupina deklet zapisano na svoji spletni strani. Skupina je od 11. septembra lani, ko je bila ustanovljena, do danes prehodila izjemno strmo pot do slave. Za datum izida prvega singla The National Anthem, Part 2 (Državna himna, 2. del) so si izbrali enega najpomembnejših datumov v ameriški zgodovini, 11. september – »dan, ko so ZDA naletele na oviro«, ki so jo s pomočjo orožja in srditih napadov na »sovražnike« v zadnjih štirinajstih letih premagale. Kaj več si noben republikanski kandidat sploh ne bi mogel želeti. Na velikem odru v floridski Pensacoli so sicer na temo ameriškega ponosa pela, navijala in plesala le tri dekleta, ki so se v pesmi zavzela proti sovražnikom svobode. Marsikdo bi jo lahko opisal celo kot hvalnico newyorškemu milijarderju, ki edini lahko ZDA vrne na stara pota slave. »Predsednik Donald Trump ve, kako Ameriko znova narediti veličastno. Uporabi moč ali pa pusti, da te zdrobijo drugi,« trojica živahno prepeva o bodočem voditelju najmogočnejše države na svetu. »Strahopetci! Se šalite? Da bi se opravičevali za svobodo? Tega ne prenesemo. Ko pokliče svoboda, se odzovi na njen klic. Na noge! Z dvignjeno glavo!« je začetek pesmi, ki gre, na žalost, zelo hitro v uho.
Ko svoboda potrka, ji odpri vrata
Da gre za otroški podmladek konservativcev, verjetno ni treba posebej poudarjati, na patriotizem pa z modro, belo in rdečo barvo (kakor tudi z besedilom) opozarjajo še z oblačili deklet. Da vas slučajno ne bi zaneslo in bi v trenutku zmedenosti pomislili, da nastop bolj kot na svobodne ZDA spominja na severnokorejsko čaščenje ljubljenega vodje ali hvalnice ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Če boste pozorni na množico, zbrano na tribunah, pa boste zagotovo opazili številne navdušenja polne obraze republikancev, ki se z dekleti in Donaldom Trumpom strinjajo, da je treba z visoko dvignjeno glavo in zvezdami v očeh odpreti vrata svobodi, ko ta potrka. In jih zaloputniti, če pred njimi ponesreči stoji kakšen (nezakonito) priseljen Mehičan.
Kontroverzni oglas Lyndona Johnsona predvajali le enkrat
Da so otroci odlično orodje za nabiranje političnih točk, se že desetletja zavedajo v Severni Koreji, na Kitajskem in tudi v palestinskem Hamasu, ki z otroško revijo Al Fateh po mnenju kritikov skuša oprati možgane malčkom. Med najbolj kontroverznimi oglasi, v katerih je bil otrok zlorabljen za politično propagandne namene, pa je zagotovo oglas Daisy ameriškega predsednika Lyndona B. Johnsona, v katerem je nastopila štiriletna deklica Monique. Oglas, v katerem deklica med odštevanjem do jedrske eksplozije trga lističe marjetice, so predvajali zgolj enkrat – 7. septembra 1964.
S podobno tematiko smo se pred meseci ukvarjali tudi pri nas. Sporni referendumski spot, ki je volivce nagovarjal, naj glasujejo proti predlogu pravic za istospolno usmerjene, so zaradi zlorabe otrok za politično propagando obravnavali tudi v uradu varuha človekovih pravic.
