Prekletstvo hišnih preiskav

(Proti)pravnost odredbe o hišni preiskavi

Kljub vsemu si uspešnega odkrivanja kaznivih dejanj brez hišnih preiskav ne moremo predstavljati. Tu kakšnih posebnih razlik med demokratičnimi državami ni. Vse evropske zakonodaje imajo podobno dikcijo kot naš ZKP, ki določa: Preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb se sme opraviti, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek. Preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo. V razvpitem primeru preiskav, povezanih s sumi kaznivih dejanj v slabi banki (DUTB), se je postopalo točno tako: za A. Širclja so policija, tožilstvo in preiskovalna sodnica ocenili, da so nekatera njegova dejanja tako sporna, da predstavljajo utemeljene razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in so v odredbi podrobno obrazloženi na 14 straneh. Ne glede na posamezna glasna mnenja nekaterih politikov in pravnikov, kako je ta sodna odredba neustavna, so jo kriminalisti izvršili. In v čem naj bi bila neustavna (mimogrede: o tem lahko eventualno odloča ustavno sodišče)? Ker naj bi menda preširoko omogočala tako imenovano ribarjenje elektronskih dokazov, celo zaseg strežnika stranke SDS, na katerem naj bi bilo »celotno življenje stranke«, kot je dramatično poudaril njen predsednik. Odredba ima vse atribute pravnosti: na podlagi ZKP jo je izdal pristojni organ na predlog točno določenih organov; opredeljena sta tako utemeljen sum kot verjetnost najdbe možnih predmetov in sledov – slednje v petindvajsetih točkah oziroma alinejah! Zgolj za primerjavo si poglejmo sodbo evropskega sodišča za človekove pravice št. 5201/11 z oktobra 2015 (Sher in drugi proti Združenemu kraljestvu). Sodniki so soglasno odločili, da glede obsega pooblastil v odredbah za hišno preiskavo ni prišlo do kršitve 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah. Presojalo je, ali so bili razlogi za tak ukrep relevantni in zadostni ter skladni z načelom sorazmernosti. Sodišče je ugotovilo, da je policija izkazala utemeljene razloge, da bi bili predmeti na naslovih pritožnikov bistvenega pomena za preiskavo. Odredbe je izdal sodnik zoper pritožnike, ki so bili osumljeni terorizma, boj proti terorizmu (v našem primeru boj proti gospodarskemu kriminalu) in nujnost situacije opravičujeta preiskavo pritožnikovih bivališč. ESČP priznava, da je bila vsebina odredb razmeroma široka in splošna ter da je neomejeno dovoljevala iskanje in zaseg številnih predmetov, vendar je natančnost opredelitve predmetov odvisna od konkretnega primera in od narave obtožb. V nasprotju s citirano sodbo ESČP so kriminalisti v primeru DUTB imeli v rokah odredbo sodišča, ki je bila dovolj natančno konkretizirana, njeni kritiki jo morajo samo natančno prebrati.

Pregled elektronskih naprav

Potrebe policije po zavarovanju elektronskih podatkov in preiskavah elektronskih naprav vsako leto naraščajo. E-naprave se zasegajo na vseh področjih preiskovanja kriminala, tako da lahko govorimo o tako imenovani digitalizaciji kaznivih dejanj. V letu 2008 so policijski forenziki opravili 619 preiskav različnih e-naprav, v letu 2014 pa že 3833, in iz njih izluščili mnogo pomembnih dokazov za kazenski postopek. V primeru preiskovanja v DUTB je sodišče v odredbi najprej določilo zaseg in zavarovanje ter pregled in preiskavo vseh elektronskih podatkov, e-sporočil, komunikacijskih podatkov ter drugih podatkov, ki se nahajajo na strežnikih, oblačnih storitvah, varnostnih kopijah in drugih spominskih medijih, ki jih uporablja SDS, ne glede na lokacijo strežnika in podatkov (kot je v zgoraj citirani sodbi določilo ESČP, je natančnost opredelitve iskanih predmetov – različnih e-dokumentov – odvisna od konkretnega primera). Takoj za opisano dikcijo odredba natančno določi, da se zaseg in zavarovanje e-naprav uporabi v povezavi z osumljenim Šircljem in da naj se preiščejo zgolj podatki, ki se nanašajo na očitano kaznivo dejanje. ZKP v tem smislu določa, da se pri preiskavi zasežejo samo tisti predmeti in listine, ki so v zvezi z namenom preiskave v posameznem primeru. S tem je policiji jasno postavljena meja, da kakršnikoli podatki SDS o njenem članstvu, dopisovanju med člani, njenih načrtih in politikah niso predmet te hišne preiskave.

Politiki in zmerjanje kriminalistov

Kriminalisti pri hišnih preiskavah mnogokrat naletijo na različne poslovne in državne skrivnosti, pa tudi na drobne intimne pikantnosti v zasebnem življenju osumljencev in njihovih družin. ZKP zato določa varovanje tajnosti in zaupnosti podatkov. Kakršnokoli neupravičeno raznašanje oziroma razširjanje takih dejstev mora biti podvrženo strogemu kazenskemu in disciplinskemu postopku. Interes kriminalistov, ki se mesece analitično ukvarjajo s preiskovanjem posameznih hudih kaznivih dejanj, je, da njihovo zakonito delo obrodi sadove v smislu obsodilne sodbe. Sicer zaradi njihovih (ne)namernih napak sledi oprostilna sodba, pri kateri igrajo pomembno vlogo prav nezakonito pridobljeni dokazi. Tudi zato mora delo kriminalistične policije potekati pod budnim in strogim očesom državnih kontrolnih mehanizmov, nenazadnje pa tudi pod kritičnim nadzorom strokovne in laične javnosti. In tako je tudi prav! Ampak eno je nadzor, drugo pa zmerjanje. Tako je prvak SDS v intervjuju za TV takoj navrgel, da v upravi kriminalistične policije obstaja jedro politične policije, ki so krvno in politično povezani z bivšo nomenklaturo(!?). Najbolj bosa je bila pripomba o namerni povezanosti datuma hišne preiskave in referenduma o spremembi zakona o zakonski zvezi. Najbolj destruktivna pa je bila misel poslanca dr. Gorenaka, da se mu zdi popolna in stvarna razpustitev kriminalistične policije učinkovita odločitev, kajti hišo je treba podreti in jo na novo zgraditi, kajti Slovenija potrebuje učinkovito in neodvisno policijo. Si dr. Gorenak želi takšne policiste, kot opisuje H.H. Kirst: Višji policijski stražmojster Pulver, oko postave, varuh reda, je preživel mnoge vlade. Sleherni je bil zvest, dokler je obstajala. Vselej je opravljal svojo dolžnost in varoval ugled posvetne in duhovne oblasti, ako sta bili prav tedaj odločilni. Pulver je obstajal zgolj zato, da bi ubogal trenutno veljavne zakone in tiste, ki so imeli največ vpliva nanje. Si mar želimo takšne »pulverje«, ki jim bo osnovni preživetveni moto kohabitacija z vsako politiko sproti in ne jasno postavljeni zakoniti cilji – z vsemi sredstvi odkrivati nepoštene dolge prste, ne glede na njihovo politično barvo?! Ker idealnih državnih organov ni, tudi nimamo idealne kriminalistične policije. Nedvomno pa imamo kriminaliste in njihovo vodstvo, ki so operativno uspešni, ki spoštujejo zakonitost in imajo še vedno voljo ukvarjati se s tem nehvaležnim sizifovim delom.

Posebna pravna ureditev za politike in državni zbor?

S tarnanjem, kaj imajo kriminalisti iskati v državnem zboru, naj politiki prenehajo. Kazenski postopek ne pozna eksteritorialnih ozemelj, kjer se ne sme iskati dokazov kriminalnih dejanj; če pa menijo, da je treba status DZ urediti drugače, imajo zgolj in edino oni pravno možnost, da to spremenijo. Resno pa menim, da je treba politikom dati prednost v (pred)kazenskih postopkih. Ne sme se več dogajati, da se na primer ljubljanskemu županu opravlja že deseta hišna preiskava, sodbe pa že več let nobene na vidiku, kar mirno lahko označimo kot pravno mrcvarjenje. Hitrosti postopka ne pričakuje zgolj osumljenec, temveč predvsem državljani, da vemo, komu in zakaj bomo dali svoj glas in koliko časa še nam sme politik krojiti našo usodo. Zato je treba v tej luči gledati na izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost na nekaterih fakultetah in s pravno kriminalističnimi metodami hitro preveriti in zbrati ustrezne dokaze. Pa ne samo zaradi mnogih univerzitetnih okoriščancev, temveč predvsem zaradi dveh takrat pomembnih odločevalcev ekonomske fakultete in sedaj dveh politikov, finančnega ministra in ministrice za šolstvo, ki sta mesečno kasirala mnogo več, kot ima večina upokojencev pokojnine. Kot je razvidno iz uradnih izjav policije, bo sprožila ustrezne postopke: utemeljen sum kaznivega dejanja obstaja (npr. 257/a člen kazenskega zakonika: oškodovanje javnih sredstev – predvidena kazen zapora do 5 let), na tej podlagi pa obstajajo tudi drugi zakonski pogoji za različne vrste kriminalističnih ukrepov. V primerih hudega gospodarskega kriminala nimamo opraviti s častivrednimi voditelji ljudstva, ki tavajo v zmoti, ampak z visokonapetostnimi politično-gospodarskimi stroji za uničevanje lastnine in polnjenje žepov – in te moramo ohromiti s silo, ki jo ima na razpolago pravna država.

Gotovo pa kriminalisti ob preiskovanju opisanih malverzacij ne bodo kot stražmojster Pulver upoštevali mnenja trenutne oblasti v personifikaciji ministra za javno upravo, ki je to kriminalno in zavržno dejanje v javnosti komentiral kot »napačno razumevanje prava«. Mar niso po enakem vzorcu poskušali svojih dejanj opravičevati že osumljenci v zadevi DUTB (in še mnogi drugi v plenilskih pohodih skozi premoženje) – da je bilo polnjenje lastnih žepov zgolj različno razumevanje prava oziroma konkretnih pogodb. Čeprav povsod gre le in zgolj za denar! V naši državi pregovor rimskih pravnikov ignorantia iuris nocet (nepoznavanje prava škoduje) očitno velja le za preproste, neuke državljane, za tiste na visokih gospodarskih in političnih položajih, od katerih imajo nekateri celo doktorate znanosti, pa ne?! Carlo Dossi je nekoč dejal: »Nekaterim ljudem manjka edino denar, da bi bili pošteni.« No, sicer pa sedaj vsi zatrjujejo, da bodo denar vrnili in tako postali spet potencialno (ne)pošteni!