»Tekma v Planici mi pomeni skoraj toliko, kot mi je olimpijada v Sočiju.« Vesna Fabjan je s temi besedami dala jasno vedeti, kako veličastna in razsežna je preizkušnja svetovne tekaške elite pod Ciprnikom. Ni zgolj simbolika v tem, da je od tekme na Rogli (7. mesto) minil štiriletni olimpijski ciklus. V slovenskem taboru ne skrivajo visoke ambicije na tekmi leta. Poleg bronaste olimpijske imajo tudi Nika Razinger, Alenka Čebašek in Anamarija Lampič potencial za deseterico, trideseterica je osnovni cilj. Ob sanjskem razpletu je dosegljivo tudi tretje mesto Petre Majdič (Rogla, 2009) kot najboljši dosežek na 16 tekmah v Sloveniji v tridesetletni zgodovini. Prav danes je okrogla obletnica prve tekme v Bohinju in nalašč za presežke.

Da je poleg Norveške, Švedske, Finske in Nemčije mala Slovenija velesila drsalnega sprinta, lahko potrdijo tudi dvajsetletnice Eva Urevc, Manca Slabanja in Anja Žavbi Kunaver. Vse se lahko približajo trideseterici. Za najboljšega tekača Miha Šimenca bi bila točka velika kot Triglav, ki jo slovenski tekači niso videli že od decembra 2003. Ključna za preboj v izločilne teke bo tudi izbira smuči v napovedanem hudem mrazu sobotnega jutra (8.30).

»Celo leto smo trenirali za te tekme,« pravi Nika Razinger, peta mlada tekačica do 23 let po točkah svetovnega pokala, 12. v Lenzerheideju na novega leta dan, ko je bila Fabjanova deseta. Če bo med deset, bo v Kupljeniku pod Jelovico zadišalo po krofih kot po svečnici, ko znova posveti sonce v vas. Anamarija Lampič ima ob zgolj petih nastopih v svetovnem pokalu z 11. mestom med posameznicami in 10. mestom v sprintu štafet z Niko prav ob letu osorej v Estoniji sijajno statistiko. »Na tekmi pokala OPA nam je Vesna pokazala, kako se je treba lotiti te proge,« si je izkušnjo zapomnila slovenska podprvakinja iz Zbilj. Med šestnajsterico je v slovenskem dresu tudi mlajši brat Janez.

»Ja, polfinale. To že zelo dolgo lovim,« je jasna Alenka Čebašek, kot 35. v skupnem seštevku najboljša Slovenka. »Skoraj zagotovo sem tista, ki ima v tej konkurenci najskromnejše razmerje med časi kvalifikacij in končnim izkupičkom. Prav zahtevna proga mi bi moralo ustrezati. Vem, da bi morala izkoristiti vzdržljivost, se izčrpati in iti čez zavest. Katja Višnar me opogumlja, da bi imela ob morebitni uvrstitvi v polfinale potem mnogo več možnosti tudi za veliki finale, saj mnoge tretji sprint že hudo zdela,« razmišlja Čebaškova.