Številni le navidezno izolirano ekscesi v zadnjem času, izbruhi množičnega sovražnega govora proti beguncem, poskusi sežiganja knjig, nastavljanje molotovk v domove, kjer se zbirata oprema in hrana za begunce, kažejo na to, da nestrpna in hujskaška ravnanja pri nas vse bolj, ob tihem odobravanju pomembnega dela političnih strank in medijev, dobivajo domovinsko pravico. V našem društvu smo v minulih mesecih že nekajkrat v svojih izjavah in javnih nastopih zahtevali od predsednika republike, predsednika vlade in predstavnikov političnih strank, da se do pojavov intenzivnega sovražnega govora opredelijo. Skoraj nedoumljivo je, da tega niso storili. S tem vedno bolj prevzemajo neposredno soodgovornost za radikalizacijo družbenega dogajanja in njegovo ekscesnost.
Napadi na islam in muslimane so po začetku tako imenovane begunske krize krepijo po Evropi in pri nas. Namesto da bi jih s skupnimi močmi ustavljali, jih nekateri s svojo tišino in nedejavnostjo legitimirajo. Popolnoma soglašamo z oceno Nevzeta Porića, tajnika Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, da ekspanzija sovraštva nedvomno izvira tudi iz številnih medijskih spodbud, pri čemer za primer navaja revijo Reporter, ki konstantno objavlja sovražne zapise proti islamu in džamiji.
Slovenija se je znašla na prelomnici, ko bo morala rešiti ne zgolj »varnostne težave«, kot jih v znani redukciji razume predsednik vlade, ampak obračunati z mentalnimi zankami, ki nam jih natikajo s pomočjo ksenofobnih, netolerantnih in sovražnih čustev, spretno manipuliranih s pomočjo domačih političnih in medijskih laboratorijev. Ostre in visoke ograje so na simbolični ravni prepoznaven signal državljankam in državljanom, da se moramo Drugega neskončno bati. Že iz tega razloga je uradna politika rezilne ograje, ki jo vodi aktualna vlada, odprta pot v pekel novih nestrpnosti do islama in nato še realnih konfliktov.
Tudi tokrat pričakujemo, da bosta policija in tožilstvo ob zadnjem sovražnem dejanju ustrezno ukrepala in našla tiste, ki javno spodbujajo sovraštvo, nasilje in nestrpnost, tokrat utemeljene na verski pripadnosti.
Prof. dr. Darko Štrajn, predsednik društva Alternativna akademija
