Za zdravljenje beguncev mora po novem prispevati tudi zdravstvena blagajna. Doslej je njihovo oskrbo, tako kot oskrbo drugih tujcev brez urejenega zavarovanja, kril državni proračun. To od države zahteva temeljna zdravstvena zakonodaja. A vlada je tik pred koncem lanskega leta zdravstveni blagajni naložila, naj od začetka letošnjega leta dalje plačuje dodatek za učne ambulante v nastanitvenih centrih. Za to naj bi – na račun slovenskih bolnikov – namenila 250.950 evrov.
Ni vseeno, iz katere vreče
Zdravstvena oskrba beguncev, ki jih ob izčrpanosti pestijo številne zdravstvene težave, je seveda pomembna in potrebna. Pomoč mladih zdravnikov iz učnih oziroma okrepljenih ambulant, kjer sodelujejo pri nujni medicinski pomoči, bo dobrodošla. Ni pa vseeno, iz katere vreče bodo oblasti v zdravstvu plačevale za to oskrbo. Če vlada stroške v višini četrt milijona evrov preloži na obvezno zavarovanje, bo na voljo četrt milijona evrov manj za zdravljenje domačih bolnikov. Kot so izračunali v zdravstveni blagajni, to na primer pomeni 55 operacij kolka manj. Ob tem, da za zdravstvo slovenski državni proračun že tako in tako prispeva nesorazmerno malo. Na premajhno vlogo proračuna opozarja tudi analiza, ki jo je pri strokovnjakih Svetovne zdravstvene organizacije naročila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarcin so jo predstavili minuli teden.
Od kod torej dodatno nalaganje obveznosti zdravstveni blagajni? Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da mora stroške dela zdravstvenih delavcev financirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), torej zdravstvena blagajna. Edina izjema, ko državni proračun plačuje za zdravstvene storitve, je plačilo za socialno ogrožene (delež, ki ga sicer krije dopolnilno zavarovanje) in za nujno zdravljenje nezavarovanih, trdijo na ministrstvu. A zakonodaja proračunu jasno nalaga tudi obveznosti pri zdravljenju tujcev. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva, da Slovenija iz proračuna zagotavlja sredstva za nujno zdravljenje ljudi neznanega prebivališča in tujcev iz držav, s katerimi niso sklenjene mednarodne pogodbe. Prav tako tujcev, ki začasno prebivajo v Republiki Sloveniji ali so na poti skozi državo, ko zanje ni bilo mogoče zagotoviti plačila zdravstvenih storitev.
Tudi doslej je za oskrbo beguncev iz svoje proračunske postavke plačevalo ministrstvo za zdravje. Med 16. oktobrom in 31. decembrom lani so za to plačali 492.593 evrov. Kolikšni bodo ti stroški letos, ne morejo oceniti. Števila ljudi, ki bodo vstopali v Slovenijo, ni mogoče predvideti, so spomnili.
Zdravstvena blagajna: Vladna odločitev je nezakonita
Pravna služba ZZZS ocenjuje, da je bila decembrska odločitev vlade o financiranju ambulant v nastanitvenih centrih nezakonita. Račune za plačilo zdravstvene oskrbe beguncev nameravajo tako zavrniti. Po njihovem pa ni težava le v vsebini, ampak tudi načinu, na katerega je vlada spremembo uvedla. Dodatno obveznost jim je namreč naložila z aneksom k splošnemu dogovoru za lansko leto. Vlada je pri tem odločala o tako imenovanih spornih vprašanjih, o katerih se zdravstveni domovi, bolnišnice in koncesionarji z zdravstveno blagajno ne uspejo dogovoriti sami. A vprašanja o oskrbi beguncev ni med pogajanji o financiranju zdravstva zastavil nihče, ugotavljajo na ZZZS.
»Vladna odločitev lahko pomeni 55 operacij kolka manj za slovenske zavarovance ali dve ambulanti družinskih zdravnikov z 8000 pregledi na leto manj. Zgrožen sem nad načinom razmišljanja ministrstva za zdravje v tem primeru. Gre za ignoriranje ali pa nepoznavanje zakonodaje,« je dejal vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin. Na ZZZS sicer razumejo, da je oskrba beguncev precejšnja obremenitev za proračun, kar pa po njihovem ni zadosten argument za poseganje v denar za slovenske zavarovance.
Nina Knavs
