Medtem ko je že pred časom v vaši neposredni bližini neslavno končala Modna hiša, se zdaj seseda Midas, še ena blagovnica sredi Ljubljane, v kateri prodajajo prestižne blagovne znamke oblačil. Vaše podjetje Magistrat International, znano tako po cenovno dostopnih blagovnih znamkah oblačil kot tudi po tem, da na drugi strani cilja tudi na najzahtevnejše kupce, je v letu 2014 povišalo prihodke za dober milijon, na skoraj 49 milijonov evrov, dobiček pa skoraj podvojilo, na 4,4 milijona evrov. Na račun česa, če slovenska trgovina zadnja leta stagnira?

V vsakem poslu so določeni cikli, imaš cikel, ko vlagaš, in imaš cikel, ko iz novega posla pridejo rezultati. V naši dejavnosti imamo približno desetletne cikle.

Torej ste ali niste prodali več?

Podvojitev dobička je rezultat naših hčerinskih družb, ki so dale večji donos iz preteklih vlaganj. Zdaj smo stari nekaj več kot 20 let, v prvem ciklu smo delali na blagovnih znamkah na področju hrane, skrbimo na primer za Lindt, Teekane, Bahlsen, Ricolo, ukvarjamo se z distribucijo blagovnih znamk široke potrošnje...

Toliko ste torej zaslužili s čim?

Podvojitev dobička se je zgodila predvsem na račun blagovnih znamk s področja hitre mode. V Slovenijo smo skupaj pripeljali več kot sto blagovnih znamk, v letu 2003 smo v Slovenijo pripeljali Inditex, pod katerega sodi tudi Zara, ki je bila tedaj tretja blagovna znamka na svetu; danes je prva. V Sloveniji imamo 16 trgovin Inditexa.

Dobiček vam je torej podvojila prodaja izdelkov manj premožnim kupcem?

Tako je. Vse vam morda pove na primer številka, da je bila v svetu tedaj, ko smo odpirali prvo trgovino Zara pri nas, to njena 670. trgovina, v Sloveniji je tako rekoč sploh nihče ni poznal, danes ima Inditex v svetu več kot šest tisoč trgovin. Če torej nekdo naredi tako velik korak v razvoju, je jasno, da pozna ključ do uspeha; ta je v cenovni dostopnosti in modi, ki je ljudem všeč, modi, ki takoj sledi trendom.

Med drugim ste pripeljali tudi Desigual.

Tako je. Res sem zelo ponosna na naš projekt z blagovno znamko Desigual, širimo jo v regiji in zelo smo presenečeni nad rezultati, ki jih dosegamo na Madžarskem... Budimpešta je dvomilijonsko mesto, ki ga obišče množica turistov, in rezultati naših trgovin v tamkajšnji prestolnici so res dobri.

Lastnik in ustanovitelj Zare oziroma Inditexa Amancio Ortega je bil lani za kratek čas zaradi gibanja delnic svoje družbe najbogatejši človek na svetu. O tem so poročali vsi svetovni finančni mediji, z 79,8 milijarde evrov premoženja je prehitel celo ustanovitelja Microsofta je Billa Gatesa. Ste 27-odstotna lastnica in direktorica družbe Magistrat International, ste torej na lestvici stotih najbogatejših Slovencev?

Nisem na lestvici najbogatejših in sem res daleč od gospoda Ortege. (Smeh.)

V pisarni imate maketo hotela, ki ste ga nameravali graditi v Medani. Od mode in hrane do turizma. Zakaj širitev v druge, nematične dejavnosti? Ni nevarnosti, da bi vas preveliki apetiti spravili na kolena? Ne bi bili prvi.

Vedno iščemo nove dejavnosti. Naša strategija je naslednja: ker je Slovenija majhen trg, se moramo s trgovino širiti zunaj njenih meja in si trg povečujemo v regijo. Dejstvo je, da lahko delaš več dejavnosti na manjšem območju ali pa eno po vsem svetu. Mi smo se pač odločili za diverzifikacijo dejavnosti v našem regijskem prostoru.

Se širite s krediti?

Ne, svojo rast financiramo sami. Ampak nevarno je tudi razmišljanje, da ne poskusiš ničesar novega... V Sloveniji moramo znati priznati, da so v poslu tudi slabe odločitve. Saj nihče na primer ni vedel, da bo prišla kriza ali pa da se bo z Rusi dogajalo to, kar se pač dogaja. Ruskih turistov ni. Smo sestavni del tega sveta in na nas vplivajo zunanji dejavniki, na katere nimamo nobenega vpliva. Napačno je razmišljati, da pri delu ne boš storil ničesar narobe in da prav nič ne bo propadlo.

Kako pa gre prodaja dražjih blagovnih znamk?

V veliko manjšem obsegu, kot smo pričakovali. Projekt Galerije Emporium smo načrtovali pred krizo in seveda pričakovali večji del prodaje teh zares prvih linij blagovnih znamk, a zaradi krize se je ta prodaja zelo zmanjšala. Upadla je povsod v Evropi.

Ob nedavnem obisku vaše Galerije Emporium v središču Ljubljane se nam je zdelo, da smo ob italijanskih turistih, ki so predvsem pasli zijala, v blagovnici tako rekoč edini kupec.

Pravilno ste opazili. Italijanski kupci si res predvsem ogledujejo, nekaj malega morda tudi kupijo, ne pa veliko. Italija je res v veliki krizi.

Se lahko torej zgodi, da bo zaprla vrata tudi vaša blagovnica v središču prestolnice?

Seveda, tudi to je mogoče. Res se trudimo racionalizirati poslovanje Galerije Emporium, a lahko se zgodi, da bomo zaprli vrata.

Kje se oblačite vi? Zdi se, da na sebi nimate zadnjega modnega trenda, nestrukturiranega suknjiča, nosite kos iz stare kolekcije, ki ni šla v promet?

Človek se mora oblačiti najprej svojemu delu primerno. Na sebi imam Armanijev suknjič, ki je nepodložen in formalen, res pa ne do konca nestrukturiran. Ker delam v modi, se lahko morda bolj modno oblečem, če bi vodila družbo, ki bi se ukvarjala s čim drugim, bi z vami sedela v povsem formalnem poslovnem kostimu. In ne, to ni stara kolekcija.

V Galeriji Emporium je na primer naprodaj nestrukturiran Armanijev plašč za dva tisoč evrov, koliko takšnih kosov oblačil sploh prodate?

Nekaj jih prodamo, ne zelo veliko in si tega niti ne želimo. Tista, ki si kupi takšen plašč, si namreč ne želi, da bo v mestu srečala še koga, ki bo imel na sebi enak kos oblačila.

Kdo so vaši kupci oblačil v Galeriji? Politiki, estrada?

Slovenska politika se oblači vedno bolje, ko gledam posnetke iz referendumskih časov izpred 25 let in jih primerjam z današnjim slogom, lahko rečem, da se vidi velik premik in boljše oblačenje, predvsem moških. Ženske imamo precej težjo nalogo, saj se moda razvija in spreminja, moški pa nosijo vselej uniformo oziroma temne elegantne obleke, ki jim skrijejo marsikatero napako. Pri ženskah v svetovni politiki naj omenim kanclerko Angelo Merkel, ki se pri svoji postavi oblači suvereno in moškim enakovredno. Spomnim se njenega prvega obiska pri Putinu, kako suvereno je prišla. Glede slovenske estrade pa...

... je cenena?

Ne bi je želela komentirati. Nočem biti negativna. Estrada se mora oblačiti ekscentrično, drugače bi bili dolgočasni, v Galeriji Emporium ponujamo oblačila za normalno življenje, estrada pa to ni. Izognila se bom komentiranju videza slovenske estrade in raje omenila na primer koga s svetovne scene, Lady Gaga morda, ki je edinstvena v svoji ekstravaganci.

Dejali ste, da je zaradi krize in odsotnosti ruskih kupcev v Ljubljani vse manj tako imenovanih prvih linij znanih blagovnih znamk.

Res je, vse manj. Razlika v ceni prve in druge linije je zelo velika, zaradi izdelave in števila izdelanih artiklov. Ampak to je trend povsod po svetu, ne le pri nas. Glede na razmere v svetu kupci moralno ne želijo biti več tako zelo drago oblečeni. Posel s temi prvimi linijami se je iz Evrope najprej preselil v Rusijo, ko pa se je ruski trg sesul, se je preselil na Kitajsko. Vse velike dizajnerske hiše zares živijo le od Kitajske oziroma Daljnega vzhoda. V Ljubljani imamo sicer tudi to srečo, da smo turistično mesto, in to skušamo izrabiti. Sodelujemo z agencijami, ki pripravljajo ture po Ljubljani, da bi goste zanimirali, da bi prišli k nam. Sodelujemo tudi s hoteli. Posel pa je sicer grajen predvsem na domačih kupcih.

Eden od njih je potožil, da je pri vas, na razprodaji sicer, kupil jopico blagovne znamke Kenzo, ki pa je imela zadrgo z napisom Pierre Cardin. Se vam na police prikrade kakšen ponaredek?

To je nemogoče.

Ima račun, jopico in fotografijo...

Ponavljam, to absolutno ne more biti res. Morda se je izdelek izmuznil kontroli v proizvodnji, to me zelo čudi.