Delavci Gorenja projekta so na gradbišču islamskega versko-kulturnega centra včeraj zjutraj naleteli na pretresljiv prizor, saj so v noči na sredo neznanci na gradbišče vrgli svinjske glave in razlili kri. S tem dejanjem so neznanci novonastajajoči islamski center oskrunili, saj je v islamu svinjina prepovedana, ker prašiči veljajo za nečiste živali. Islamska skupnost v Sloveniji to razume kot sovražni napad na manjšinsko skupnost.

Policisti preiskujejo spodbujanje nestrpnosti

»Ne glede na tovrstne napade posameznikov bo islamski kulturni center objekt, ki bo širil razumevanje, toleranco in spoštovanje med ljudmi. Center bo obogatil Ljubljano, slovensko družbo in celotno Slovenijo, ki je v preteklosti pokazala in dokazala, da zna živeti strpno in so njena vrata odprta za vsakogar, ki je dobronameren in iskren,« so sporočili iz skupnosti, ki je o dogodku obvestila tudi policijo.

Policisti so na gradbišče islamskega centra odvržene svinjske glave razumeli kot več kot zgolj navadni vandalizem, saj preiskujejo kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Kazenski zakonik za razpihovanje narodnostnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva, razdora ali nestrpnosti predpisuje kazen do dveh let zapora. Če je razpihovanje nestrpnosti med drugim storjeno s »sramotitvijo narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let,« nadalje določa kazenski zakonik.

Opozorili na hujskanje proti džamiji

Islamska skupnost je omenila, da je k temu dejanju neznance morda spodbudil tednik Reporter, ki je v zadnjem času »s svojimi članki kontinuirano hujskal zoper gradnjo islamskega kulturnega centra«. Zadnji članek, v katerem »so ponovno hujskali in negativno pisali o gradnji džamije«, je Reporter objavil ravno v torek, torej dan pred odvrženimi glavami. Islamska skupnost je hkrati opozorila, da tudi nekateri drugi slovenski mediji in novinarji v zadnjem času objavljajo članke, v katerih se ne menijo za občutke islamske manjšine.

Uredništvo Reporterja je v sporočilu, ki ga je posredoval odgovorni urednik Silvester Šurla, zapisalo, da je »povezovanje revije Reporter s tem dogodkom brez osnove in zlonamerno. Zapis na spletni strani Islamske skupnosti pomeni nedopusten napad na svobodo tiska«. Ob tem je uredništvo Reporterja poudarilo, da »najbrž ni Dnevnik, Mladina ali kak drug slovenski medij kriv, da vandali pišejo grafite po zidovih katoliških cerkva, tako kot tudi Reporter ne more biti odgovoren za odvržene svinjske glave na gradbišču ljubljanske džamije«. Na Reporterju so še dejali, da obsojajo vsako obliko »verske nestrpnosti v obe smeri«.

Ljubljanski župan Zoran Janković je včerajšnje dogodke na gradbišču obsodil in pričakuje, da bo policija proti storilcu ukrepala. Pričakuje pa tudi, da tožilstvo ustrezno ukrepa proti Reporterju. »Nedopustno in nerazumno je, da se v Ljubljani, mestu, ki je simbol miru in sožitja, kjer živimo skupaj in spoštujemo različnost, najdejo tudi posamezni mediji, ki podpihujejo sovraštvo in podžigajo nestrpnost do drugačnih. Očitno je, da se najdejo posamezniki, ki ne razmišljajo o posledicah svojih dejanj in žalijo čustva pripadnosti verskih manjšin,« je dejal Janković.

Dve referendumski pobudi sta bili neuspešni

Islamska skupnost v Sloveniji si za gradnjo džamije prizadeva že od leta 1969. Ključni premiki pa so se po besedah muftija Nedžada Grabusa zgodili leta 2006, ko je županstvo prevzel Janković. A pot do džamije je bila kljub županovi javni podpori na trenutke težka, saj so se pojavljali posamezniki, ki so ta projekt zavirali.

Eden teh je bil nekdanji mestni svetnik Liste za čisto pitno vodo Mihael Jarc, ki si je leta 2008 prizadeval za referendum, na katerem bi Ljubljančani odločali o višini minareta džamije na Parmovi. Jarčevo pobudo za referendum je Janković pričakovano zavrnil, zato je mestni svetnik sprožil upravni spor. A sodišče je prav dalo občini. Jarčeva prizadevanja je takrat pozdravila tudi Slovenska nacionalna stranka. Velja omeniti, da je ravno v tem v času neznanec razbil okno na sedežu islamske skupnosti na Grablovičevi ulici.

A to ni bil prvi Jarčev neuspešen referendum v zvezi z džamijo. Že leta 2004 si je prizadeval za referendum, s katerim bi v celoti prepovedali gradnjo džamije, ki je bila takrat predvidena na obrobju Ljubljane. Razpis referenduma so takrat pozdravili tudi v stranki SLS, kjer so poudarili, da sicer podpirajo pravico do opravljanja verskih obredov in izpovedovanja svoje veroizpovedi, a da gradnja džamije v tistem času ni primerna zaradi varnostnih razlogov. V SLS so bili prepričani, da bi prek džamije Al Kaida ali druge teroristične organizacije lahko širile svojo infrastrukturo. Čeprav je Jarcu leta 2004 uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma, je izvedbo tega na koncu prepovedalo ustavno sodišče po posredovanju nekdanje županje Danice Simšič.