Znamenita železniška postaja na Jesenicah in njena okolica potrebujeta prenovo in nove vsebine, so prepričani domačini. Natančnejše načrte imajo v Društvu za razvoj turizma Jesenice. Predsednik Andraž Sodja pravi, da si prizadevajo v stavbi postaje med drugim urediti hostel. »Poleti srečujemo mlajše popotnike, ki nimajo kje prespati in noč prebijejo kar na peronu ali v grmovju.« Prepričan je, da bi z ugodno ceno prenočišča in vozovnic za vlak in avtobus lahko uspešno konkurirali dražjim prenočiščem na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori. V spodnjih prostorih stavbe postaje pa bi uredili kavarno, čajnico, informacijsko točko, čitalnico in večnamenski prostor. Na občini njihova prizadevanja pozdravljajo, a se zavedajo, da je vse odvisno od dogovorov s Slovenskimi železnicami, ki še potekajo.
Ključen je seveda denar. »Želimo, da bi se pri železnicah vsaj za določen čas odpovedali najemninam in da bi pomagali pri pridobivanju dovoljenj,« pravi Sodja. Denar za uresničitev načrtov pa bi črpali iz lastnih sredstev, prek domačih in evropskih razpisov ter morda tudi preko zagonskih podjetij oziroma kickstarterja.
Drago vzdrževanje napol praznih prostorov
Tudi v Slovenskih železnicah se trudijo, da bi območje zaživelo. Kot pravi predstavnik za odnose z javnostmi Janez Krivec, je postajna stavba za sedanje potrebe te družbe prevelika, obratovalni stroški in stroški vzdrževanja pa zelo visoki. Za ogrevanje, električno energijo, vodo in druge stroške na leto namenijo kar okoli 80.000 evrov. Z veseljem pa bi najemnikom oddali okoli 350 kvadratnih metrov pisarniških in 370 kvadratnih metrov gostinskih površin, ki jih trenutno ne uporabljajo. Dosedanji tovrstni poskusi kljub nižanju najemnin namreč niso obrodili sadov.
Lastnik stavbe postaje je sicer država, vendar z njo upravlja družba SŽ – Infrastruktura. »Postajno stavbo redno vzdržujemo, med drugim smo zamenjali streho,« pravi Krivec, a priznava, da bi potrebovala tudi večja vzdrževalna dela, vendar obsežnejše obnove ni v načrtu. Ker je stavba uvrščena med nepremično kulturno dediščino, je njena obnova možna le s soglasjem zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Zaradi velikosti in posebnosti izpadla s seznama
Prav to je bil skupaj z velikostjo stavbe razlog, da je država še ni prenovila, opozarja Ines Dvoršak, predstavnica občine Jesenice za odnose z javnostmi. Pristojno ministrstvo je namreč pred leti oživilo predvsem manjše železniške postaje. »Za jeseniško železniško postajo pa je bilo ugotovljeno, da jo je zaradi njene velikosti in dejstva, da gre za objekt kulturne dediščine, treba obravnavati posamično, kot samostojen projekt, ki pa do danes žal nikoli ni bil izveden.« Ker država prenove postaje nima v načrtu, tudi jeseniški občinski proračun postavk za to investicijo trenutno ne vsebuje.
Slovenske železnice pa bi se morale poglobiti tudi v tire, je prepričan Sodja, saj jih je za današnje potrebe preveč. »Včasih je bila to mejna postaja, kompozicije vlakov so tu čakale na odhod v Avstrijo. Danes teh potreb ni več,« pravi. Krivec odgovarja, da nameravajo Slovenske železnice v prihodnjih letih porušiti stolp na območju tirov, ki ga ne uporabljajo. »Večina tirov na postaji je v lasti Republike Slovenije in ima status javne železniške infrastrukture, zato mora za njihovo morebitno odstranitev podati soglasje ministrstvo za infrastrukturo,« pravi. O preostalih tirih in nepremičninah, ki so v lasti družb v skupini Slovenske železnice, pa se bodo v prihodnje odločali sami, in sicer »glede na poslovne procese in strategijo«, dodaja.
