Ena izmed zamisli za novo naselje se je ob napovedanem nepremičninskem razcvetu na Krasu pred dobrimi šestimi leti rodila v glavi avstralskega Slovenca in Kraševca Milivoja Colje. Po zgledu avstralskih naselij za starejše je hotel nekaj podobnega zgraditi na kraški gmajni pri Kobjeglavi na Krasu v komenski občini. Domačini so se uprli, izpeljali posvetovalni referendum in bili odločno proti. Zadeve so šle v pozabo in danes o tem nihče več ne govori.
Colja je pri Kobjeglavi podedoval 4,6 hektarja veliko zemljišče na severovzhodnem delu Kobjeglave. Na parceli, poraščeni z borovci in grmičevjem, je nameraval zgraditi naselje, kjer bi prebivalo 200 ljudi. Dokupiti je mislil še enkrat toliko zemljišč in nekateri domačini so mu bili pripravljeni zemljo prodati.
Propadla ideja naselja za starejše občane
V prvi etapi je Colja načrtoval gradnjo od 30 do 40 stanovanj za 100 prebivalcev, vrednost del pa je bila ocenjena na 20 milijonov evrov. Vaščani Kobjeglave in Tupelč so se s projektom prvič seznanili novembra 2007. »Projekt prinaša pozitivne in negativne posledice. Krajani smo še posebno zainteresirani za zgraditev servisnih objektov, kot so pošta, trgovina, ambulanta, banka in gostinski lokali,« nam je takrat pripovedoval Marjan Grmek, predsednik vaške skupnosti Kobjeglava. Pozneje vaščani niso bili več navdušeni nad gradnjo. Pojavile so se informacije, ki so ljudi zbegale. Strah jih je bilo zlorab in tega, da bi se načrtovana gradnja varovanih stanovanj sprevrgla v običajno gradnjo za trg.
»Po posvetovalnem referendumu se je projekt Kobjeglava končal,« nam je povedala Andrejina Nardin, višja svetovalka na občini Komen. »Še vedno pripravljamo občinski prostorski načrt, ki pa večjih naselij ne predvideva. Upam, da bomo načrt kmalu sprejeli, vanj pa bomo v prvi fazi uvrstili pripombe, ki so bile dane v javni razpravi. Pa tudi sicer ni nekega zanimanja za nepremičnine v našem delu Krasa,« je dodala Nardinova. Predsednik vaške skupnosti Kobjeglava - Tupelče Urban Grmek Masič ob tem poudarja, da v obeh vaseh ni hiš za prodajo in da so tudi novogradnje redke. »Gradijo pa v glavnem domačini. Da ni velikega zanimanja za naše hiše, so verjetno krive tudi ne najboljše prometne povezave. Do avtoceste imamo 20 minut vožnje. Zato je zagotovo več zanimanja za parcele in hiše na nekdanjem mejnem območju v okolici Sežane in Divače,« je povedal Grmek.
Italijani že prodajajo kupljene nepremičnine
Podobno je vse potihnilo tudi z načrtovano gradnjo v Tomaju na sežanskem Krasu, kjer je pred osmimi leti družba Adriaplan nameravala zgraditi 79 samostojnih in vrstnih hiš za skoraj 300 prebivalcev. Pozidati so nameravali štiri hektarje kmetijskega zemljišča, ki je nenadoma postalo zazidljivo. Ogorčeni in enotni, da si tovrstnega razvoja Krasa ne želijo, so se domačini povezali v Civilno iniciativo Kras in sprožili akcijo za preprečitev pozidave. Zasnovano pozidavo so videli kot katastrofo: »Število hiš, ki naj bi jih zgradili, je višje, kot jih ima ves Tomaj. Problem, ki tu nastaja, je, da bo vsaka od teh hiš stala na od 250 do 300 kvadratnih metrih površine, kar je nesprejemljivo celo za Ljubljano,« so opozarjali nasprotniki gradnje. Skrbelo jih je tudi, kdo bodo kupci hiš, saj ne bi hoteli, da bi Tomaj postal dvojezično območje.
Danes za Kras ni večjega zanimanja kupcev. Pozna se, da so nepremičnine drage in da ljudje nimajo več toliko denarja, kot so ga imeli v preteklosti, pravi Jernej Suša iz nepremičninske agencije Ruj iz Sežane. »Ni ne Italijanov, ne drugih tujcev, ne Slovencev. Zadnja leta se dogaja, da hiše prodajajo celo Italijani, ki so jih kupili pred desetletjem ali pozneje. Zanimanje Italijanov ostaja na enaki ravni že nekaj let. Drugih tujcev je le za vzorec,« poudarja Suša. »Nekaj več zanimanja je le ob nekdanji meji na Tržaškem. Italijani pri nas samo bivajo, na delo pa hodijo v veliki večini v Italijo. Podobno je tudi s šolanjem otrok in vrtci.«
V sežanski upravni enoti (občine Sežana, Hrpelje - Kozina, Divača in Komen) imajo v evidenci nekaj več kot 500 prebivalcev z italijanskim potnim listom. Večina je pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, ki so si za stalno ali začasno prebivališče izbrali matično domovino. Vzroki za bivanje pri nas so predvsem v nižjih cenah nepremičnin in nižjih najemninah. Nekateri pa so prišli preprosto zaradi lepe kraške pokrajine.
