Novo leto je svetu prineslo nove gospodarske in finančne težave. Skorajšnji zlom kitajskega finančnega trga predstavlja novo tveganje za svetovno gospodarstvo, ohlajanje tamkajšnjega gospodarstva pa še naprej znižuje svetovne cene surovin in s tem tudi inflacijo v Evropi. Finančni trgi se zato strinjajo, da bo morala Evropska centralna banka (ECB), katere denarna politika doslej ni dosegla želenih učinkov, kmalu znova ukrepati. Na januarskem zasedanju verjetno še ne bo sprememb, že marec pa bi lahko prinesel slabe novice za male vlagatelje, katerih nabor naložbenih možnosti se bo še dodatno zožil.
Varčevanje še manj donosno
Približno polovica analitikov ocenjuje, da bo ECB verjetno marca znova posegla po znižanju obrestnih mer. To nakazuje tudi medbančna obrestna mera za depozite čez noč EONIA, ki je za marec padla z –0,25 na –0,3 odstotka.
Svet ECB naj bi torej depozitno obrestno mero, ki jo je decembra znižal z –0,2 na –0,3 odstotka, spustil še za 0,1 odstotne točke. Banke bodo morale ECB plačevati še višjo ležarino, ko bodo na njenih računih čez noč puščale presežna likvidnostna sredstva. Učinki tega ukrepa naj bi bili dvojni. Na eni strani bi spodbujali banke k posojanju, na drugi pa dodatno znižali obrestne mere na državne obveznice (nekatere imajo že zdaj negativno obrestno mero) in depozite. Spodobni donosi na privarčevana sredstva bodo s tem še težje dosegljivi.
»Znižanje depozitne obrestne mere na –0,4 odstotka ne bi spremenilo obnašanja malih vlagateljev, niti nanje ne bo imelo velikega vpliva. Prvič, banke, ki morajo zadržati depozitno bazo, novih stroškov ne bodo upale v celoti prenesti na varčevalce. In drugič, varčevalci enostavno nimajo alternativ,« ocenjuje Matej Šimnic iz Alte Invest.
Delnice tvegane, drugje ni donosov
In zakaj ni alternativ? Donosi so nizki tako pri vezanih vlogah na bankah kot tudi pri vlaganju v obveznice, medtem ko delniške trge, kjer je bilo mogoče lani doseči lepe donose, destabilizira negotovost na trgih v razvoju, predvsem na Kitajskem, in na surovinskih trgih. Tudi veliki igralci s finančnih trgov denimo vse glasneje opozarjajo na povečano verjetnost novih borznih zlomov in potencialnih pretresov v gospodarstvu. Mali vlagatelji so tako v veliki meri »obsojeni« na sestavo portfelja, kakršno imajo danes.
V tem pogledu je pozitivna vsaj ena novica, in sicer nizka inflacija, zaradi katere se realna vrednost prihrankov kljub nizkim obrestnim meram še vedno viša. A to se lahko v bližnji prihodnosti spremeni. Ključni cilj ECB je namreč zagotavljati inflacijo nekaj pod dvema odstotkoma, kar je trikrat višje kot danes. Da bi to dosegla, mora spodbuditi posojanje bank in potrošnjo podjetij ter gospodinjstev. Slednja presežnega denarja, ki ostajajo v denarnicah zaradi izrazito nizkih cen energentov, za zdaj ne trošijo, kar je tudi eden od razlogov za nizko rast cen.
Čeprav ECB nima vzvodov, da bi varčevalce prisilila v potrošnjo, lahko to stori posredno. Prav mogoče je torej, da bo zaradi denarne politike bankirjev iz Frankfurta v prihodnje varčevanje v depozitih še precej manj donosno. Na drugi strani pa bodo vse cenejša posojila, zaradi česar je na primer danes izredno ugoden čas za nakup nepremičnine – a tu se potem spet vrnemo k šibkemu zaupanju v gospodarstvo, brez katerega se mnogi dolgoročno ne bodo zadolžili.
Jan Bratanič
