Kurkuma je morda nekoliko manj znana, a okusna in zdravilna začimba. Pravijo ji tudi indijski žafran in rumeni ingver. Pri nas sveže korenine, sorodnice ingverja, ni mogoče kupiti, v vsaki samopostrežni pa na policah z začimbami najdemo posušeno in zmleto. Takšna kurkuma je izrazito rumen prah, barva je tako intenzivna, da jo označujejo tudi z oznako za prehranske dodatke E100 – kot rumeno barvilo.
Po indijskem ali domačem vzoru
S kurkumo, ki izvira iz tropskih gozdov jugovzhodne Azije in jo danes gojijo na jugu Kitajske, v Indiji, Indoneziji in še posebno na Javi, lahko začinimo različne jedi, zlasti rižote in jedi s piščančjim mesom, pa tudi peciva in druge sladice. Če je le malo dodamo v juho, bo ta postala močno rumene barve, na okus pa ne bo imela bistvenega vpliva, zato velja s kurkumo poskusiti zlasti v kokošji in tudi goveji juhi. Kurkuma v naših kuhinjah vendarle ni neznanka, saj je bistvena sestavina karija, Drogine mešanice začimb, s katero so pečena piščančja bedrca začinjali že naši dedje. Z njo lahko pripravimo razne marinade, omake in celo sladko pecivo, kamor kurkumo zamešamo predvsem zaradi barve. Znanstveniki so kurkumo vzeli pod drobnogled in ugotovili, da gre za neverjetno učinkovito zdravilo proti revmi, rakavim obolenjem in zlasti alzheimerjevi bolezni. Pomembno je le, da jo uživamo skupaj z maščobami, sicer je naše telo ne absorbira dovolj. Temu pritrjuje dejstvo, da na indijskem podeželju, kjer v karijih pojedo največ kurkume, za alzheimerjevo boleznijo oboli manj kot en odstotek prebivalstva. Kurkumo najdemo v domala vsaki indijski jedi, še pogosteje kakor pri nas poper in sol. Veliko jo uporabljajo tudi druge kuhinje južne Azije, Afrike, Avstralije in Južne Amerike, zaradi dognanj o številnih ugodnih učinkih na zdravje pa je vse pogosteje prisotna tudi v kuhinjah zahodnega sveta. Odlična je v krompirjevem pireju, ki ga pripravimo tako, da na malo olja spražimo drobno sesekljano čebulo in drobno narezano papriko. Dodamo malo limonovega soka, koriander in kurkumo v prahu. To podušimo in vmešamo v običajen krompirjev pire, ki ga postrežemo s pečenim lososom. Po indijskem vzoru lahko kurkumo uporabimo v enolončnicah iz stročnic, krompirja in zelenjave, še posebno dobra pa je indijska jed iz leče in stročnic z omako iz paradižnika, masla in smetane, oplemenitena z ingverjem, čilijem, kurkumo in drugimi indijskimi začimbami. Ljubitelji maroške kuhinje si bodo s kurkumo začinili piščančji ali zelenjavni kuskus, nikakor pa ne bo razočarala rižota po spodnjem receptu.
Piščančja rižota s kurkumo
Potrebujemo 450 g riža, 250 g piščančjega fileja, 1 čebulo ali nekaj šalotk, dva korenčka, 2 žlici olivnega olja, 30 g masla, 100 g parmezana, 2 dl belega vina, morsko sol, 1 strok česna, malo zelene in po možnosti svežega peteršilja, 2 žlički kurkume.
Meso narežemo na majhne kocke ali trakce. V globoki ponvi ali široki posodi segrejemo olivno olje ter nanj stresemo na kocke narezano korenje in meso ter med mešanjem pražimo, da meso postane belo. Dodamo sesekljano čebulo in česen ter pražimo, da se čebula zmehča. Dodamo riž in med občasnim mešanjem na suho počasi pražimo tri minute, da riž postekleni. Zalijemo z vinom in mešamo, da se tekočina povsem ukuha. Dodamo kurkumo ter zdrobljeno zeleno in postopoma zalijemo s približno 1,2 litra vode (odvisno od riža). Med občasnim mešanjem kuhamo toliko časa, da se tekočina povsem ukuha, oziroma približno deset minut, da se riž skuha na zob. Vmes začinimo s soljo. Posodo odstavimo, v riž pa vmešamo kosme masla in 30 gramov naribanega parmezana. Pokrijemo in pustimo stati tri minute. Rižoto razdelimo na segrete krožnike in potresemo s sesekljanim ali suhim peteršiljem. Zraven ponudimo nastrgan parmezan in zeleno solato.
