Dvajsetletna Sabina Demirovič iz Črnomlja je danes zadovoljno dekle. A še pred nekaj leti ni vedela, kaj bi v življenju sploh počela. Po končani osnovni šoli se je vpisala na srednjo vzgojiteljsko, pa jo kmalu pustila. Pristala je na zavodu za zaposlovanje. In ko je že mislila, da bo životarila brez izobrazbe in službe, so se stvari začele obračati na bolje. Zavod jo je napotil na novomeški Razvojno-izobraževalni center (RIC) in pristala je v programu izobraževanja za mlajše odrasle (PUM).
»Razložili so mi, da je to program za mlade in da se v njem veliko dogaja. In sem šla,« se spominja Sabina, ki danes živi v Novem mestu in je na RIC zaposlena za določen čas kot romska koordinatorka. Zdaj resno razmišlja o vpisu v trgovsko šolo.
Nepogrešljiv program za osipnike
Sabina je ena izmed množice tako imenovanih osipnikov, brezposelnih mladih brez osnovnošolske izobrazbe, torej ene najbolj ranljivih skupin na trgu dela, ki jim je prav PUM pomagal najti pravo življenjsko pot, jih motiviral bodisi za nadaljevanje šolanja ali pa jim pomagal pri iskanju zaposlitve. V Novem mestu se je na leto v PUM vpisalo več deset udeležencev, tudi do 40 jih je bilo, starih med 15 in 26 let.
A z evropskimi sredstvi sofinanciran program, ki ga izvajajo na dvanajstih lokacijah po Sloveniji in je mladim v pomoč že petnajst let, že pol leta stoji. Pogodbe z izvajalskimi organizacijami na ministrstvu za delo še vedno niso podpisali, čeprav je denar zagotovljen. Ker izvajalci ne vedo, ali in kdaj program sploh bo, so morali odpuščati zaposlene. Na novomeškem RIC sta tako brez dela ostali dve usposobljeni mentorici.
Kot pravi svetovalka in mentorica na RIC Novo mesto Zvonka Potočar, je program PUM po eni strani zelo potreben, po drugi pa je ves čas slišati, da je predrag. »Hkrati je še vedno stigmatiziran, da gre za mlade, ki so v življenju skrenili s poti. A mi, ki delamo z njimi, vemo, kaj to pomeni. V življenju nikoli ne gre vse po načrtih. In ko se ti nekje zalomi, pa če ti nekdo lahko ponudi podporo, da boš spet našel smer v življenju, je to le dobro.«
Organizacije so se sicer že večkrat soočale s prekinitvijo programa, zlasti ob prehodu iz ene v drugo finančno perspektivo. »Ob vsaki prekinitvi kličejo starši, če že imamo program, saj bi radi vključili otroka. Pred kratkim so me klicali iz dijaškega doma, da imajo fanta, ki bi mu morda s podporo PUM uspelo končati šolo. Pa sem žal morala reči, da jim trenutno ne morem ničesar ponuditi.«
Tisti, ki odločajo, ne vidijo ljudi
Delo v PUM je zahtevno, saj gre za raznovrstno skupino mladih ljudi različnih starosti, čustvenih in intelektualnih sposobnosti, večinoma iz socialno šibkejših okolij, pojasnjuje Potočarjeva. Običajno traja celo šolsko leto, zavod pa ves čas napotuje nove udeležence in tako se njihovo število nenehno spreminja. V Novem mestu so z njimi delali trije mentorji. Povezovali so se z njihovimi matičnimi šolami, jih inštruirali, pripravljali in včasih celo spremljajo na izpite, jih skušali osebnostno okrepiti. Po besedah direktorice RIC Marjete Gašperšič v Novem mestu beležijo 70-odstotno uspešnost programa.
»Mlade je težko motivirati. Tudi ni idealne zgodbe, da se bodo vsi v program vključili 1. septembra in ga obiskovali do 30. junija. Lani smo imeli nekaj udeležencev vključenih komaj dva meseca. Ti bi radi program nadaljevali, da bi dosegli svoj cilj, a po tej vmesni prekinitvi smo spet na začetku. Ta zgodba ima številne vidike, na katere verjetno tisti, ki odločajo, ne pomislijo.« Kot opozarja Gašperšičeva, se je nova finančna perspektiva začela že leta 2014, pa doslej ni bil objavljen še niti en razpis evropskega socialnega sklada za področje izobraževanja odraslih.
Zelo kritična je tudi direktorica radovljiške ljudske univerze Mateja Rozman Amon. »Tako kot pri preostalih projektih, od čistilnih naprav do cest, se zatika tudi pri tem programu. Razlika je le, da gre tu za ljudi,« opozarja. »PUM ima odlične rezultate, v EU je bil večkrat predstavljen kot primer dobre prakse. Za nas je še vedno uganka, zakaj se zatika.«
Denar zagotovljen, toda...
Jasnega odgovora na to vprašanje nismo dobili. Na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) pojasnjujejo, da je letos za PUM zagotovljenih 3,14 milijona evrov ter za prihodnje leto 1,34 milijona evrov. Naslednji korak je, da program potrdi ministrstvo za delo. Tam pravijo, da »že pripravljajo vlogo za potrditev operacije, ki jo bodo poslali na SVRK.«
Sledi podpis pogodbe o sofinanciranju z zavodom za zaposlovanje, ki je podlaga za povabilo zunanjim izvajalcem za vpis v register in podpis pogodb.
»Žal natančnejšega roka zaradi vseh potrebnih postopkov, v katere so vključeni različni deležniki, ne moremo dati,« so še dejali na ministrstvu. Sofinanciranje programa, ki ga ocenjujejo kot dobrega in uspešnega, načrtujejo predvidoma do konca leta 2021.
