V nasprotju s sobotnim zoprnim pogledom na vreme v Kopru (dež, veter, megla) je bil pogled na tribune Bonifike fantastičen: razprodana in do zadnjega kotička polna dvorana. Na predstavitvi obeh reprezentanc pred tekmo je najglasnejši aplavz dobil domačin Dean Bombač, za njim pa selektor Veselin Vujović in Borut Mačkovšek, rokometni sosed iz Izole. Odličnega vzdušja nista skalila niti napačna predstavitev reprezentanta Gašperja Marguča (v zapisniku je bil naveden kot Rok – gre za deskarja na snegu, enako napačno ga je najavil še dežurni napovedovalec v dvorani) niti manjša zamuda pri igranju hrvaške himne zaradi tehničnih težav. Predigra tekmi je bila še majhna slovesnost: Luka Žvižej, novi rekorder po številu reprezentančnih nastopov (214), je iz rok predsednika RZS Franja Bobinca prejel karikaturo s svojo podobo med igro, kapetan Uroš Zorman pa darilo za 36. rojstni dan, ki ga je praznoval prav v soboto.
Dresa Deana Bombača na dražbi prodali za 300 evrov
Agonija in trpljenje Hrvatov, pri katerih je manjkal prvi zvezdnik Domagoj Duvnjak (Kiel), v ekipi pa je bilo kar pet igralcev Zagreba, ki ga kot trener vodi selektor Vujović, se je po dokaj izenačenem prvem polčasu začelo v drugem. A še pred začetkom njihovega potopa, ki je sprožil pravo evforijo in uživanje na tribunah Bonifike, so predstavniki domačega kluba Koper 2013 med polčasoma izpeljali licitacijo (dražbo) dveh dresov Deana Bombača – klubskega (Pick Szeged) in reprezentančnega. Za vsakega je bila izklicna cena 100 evrov, predpisana dražitev pa po 20 evrov. Za dres madžarskega kluba razen prvotnega prijavitelja ni bilo interesentov, zato je bil prodan za sto evrov, za dres Slovenije (oba s številko 44) so gostitelji iztržili 200 evrov, izkupiček pa je namenjen razvoju mladih koprskih rokometašev.
Vujović, ki je že v prvem polčasu dal priložnost kar 15 igralcem od skupno 21, je želel na začetku drugega polčasa v igro poslati tudi desnorokega ostrostrelca Klemna Cehteta. A Krčan mu je pojasnil, da čuti manjšo bolečino v komolcu, zato je ostal na rezervni klopi in je bil poleg vratarja Urbana Lesjaka edini, ki kot »neposredni proizvajalec« na igrišču ni okusil spektakla v Bonifiki. A tudi odsotnost Cehteta, ki igra na klubski ravni v rokometno eksotičnih Združenih arabskih emiratih, se ni prav nič poznala v slovenski igri. Slovenci (v novooblikovanih dresih, ki so jih premierno nosili dan prej proti Hrvaški na tekmi v Ivanić-Gradu) so se razleteli po igrišču, Hrvati pa so lahko le nemočno in nebogljeno spremljali spreminjanje rezultata na velikem semaforju. Gostitelji so v 19. minutah – med 38. in 57. – naredili delni izid kar 13:0 (od 17:15 do 30:15), šele v 58. pa so Hrvati prekinil svoj 20-minutni strelski post. V zadnjem napadu bi lahko Luka Žvižej na večni lestvici reprezentančnih strelcev ujel vodilnega Aleša Pajoviča (697 zadetkov), a je raje odigral cepelin z Gašperjem Margučem za končnih 32:17 in ostal pri 696 golih v dresu Slovenije.
Vujović: Za Hrvate bi bilo bolje, če bi izgubili za zeleno mizo
»Petnajst zadetkov razlike? Niti oni niso tako slabi niti mi nismo tako dobri. Nam je šlo vse od rok, Hrvatom skoraj nič. To, da smo v drugem polčasu dobili le pet zadetkov, je fantastičen podatek. Če se malce pošalim: vseeno smo dobili enega ali dva preveč. Tudi to, da smo jih prejeli le 17, je fantastično. Naj malce v šali zbodem nasprotnika: pridejo dnevi, ko je bolje ne oditi na igrišče in za zeleno mizo izgubiti z 0:10, kakor pa izgubiti z minus petnajst, kot se je to zgodilo Hrvatom proti nam,« je dejal Veselin Vujović, ki je igralcem včeraj namenil prost dan in so jih lahko v Zrečah obiskale žene, dekleta, otroci, družine in prijatelji. Kljub odlični generalki za EP karizmatični Črnogorec, ki še vedno ni izbral 16 potnikov za Poljsko, dodaja: »Prosim, samo brez evforije! Ostati moramo realni in na trdnih tleh.«