Dobro leto dni po tistem, ko je luč sveta v energetskih krogih prvič ugledala ideja o dodatku na položnicah, s katerim bi odjemalci električne energije pokrivali izgubo Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), je zdaj našla pot tudi na mizo vlade Mira Cerarja. Ta za zdaj ne podpira predloga Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki bi TEŠ zagotavljal odkup električne energije po subvencionirani ceni. A na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, tovrstne pomoči TEŠ ne želijo vnaprej izključiti.

Najprej izboljšanje, nato pomoč

HSE je konec lanskega leta v veliki tajnosti na vlado naslovil dva predloga. Prvi se je nanašal na reševanje nasedle investicije v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). S predlogom so namreč želeli elektrarno z zakonom vključili v tako imenovani sistem prednostnega dispečiranja za elektriko iz domačega primarnega vira. Gre za mehanizem, s katerim je država vrsto let pomagala TE Trbovlje. Šlo je za dodatek na položnicah za električno energijo, ki je bil namenjen pokrivanju razlike med tržno in lastno ceno iz Trbovelj. Zdaj v HSE želijo vajo ponoviti tudi pri TEŠ. Ta bo samo letos po napovedih ustvaril 62 milijonov evrov izgube, v letu 2017 pa bo ta številka še za tri milijone evrov višja, kar HSE povzroča nemalo preglavic.

Toda v vladi so za zdaj naleteli na gluha ušesa. Na ministrstvu so tako temu predlogu naklonjeni le kot »res zadnji možnosti«. Vroči krompir so zato prepustili Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). Temu je vlada naložila, naj »preuči zadostnost in uspešnost izvajanja ukrepov, ki so predvideni v načrtih finančnega in poslovnega prestrukturiranja družb Skupine HSE, še posebno pa v TEŠ in Premogovniku Velenje«. Šele ko bodo v HSE sami zagotovili dolgoročno finančno vzdržnost skupine, bo, tako meni vlada, mogoče razmišljati o uvedbi prednostnega dispečiranja.

S tem pa je vlada (ne)hote posegla tudi v kadrovsko fronto v HSE.

Vladni signal SDH, naj kadrovsko poseže v HSE?

Vse glasnejši so namreč očitki poslovodstvu HSE, da s poslovno in finančno resnejšo sanacijo tega sistema že krepko zamuja. V zadnjih mesecih se krepi tudi pritisk sindikata dejavnosti energetike. Tudi zato naj bi se v vrhu holdinga pripravljalo več scenarijev zamenjav (več o njih pišemo na strani 7). »Samo lani smo na ravni skupine pri stroških materiala, dela in storitev prihranili 72 milijonov evrov,« odgovarja generalni direktor HSE Blaž Košorok. Po njegovem je edina alternativa prednostnemu dispečiranju pri TEŠ uvedba mehanizma za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti (iz angl. CRM), s katerim v Evropi pomagajo preživeti velikim proizvajalcem električne energije.

V isti paket so v HSE na vlado neuspešno skušali spraviti še en predlog: spremembo pogodbe o ureditvi razmerij pri projektu TEŠ 6, ki jo je druga vlada Janeza Janše z elektrarno podpisala novembra 2012. Gre za dokument, s katerim se je TEŠ ob odobritvi državnega poroštva za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke (EIB) zavezala k več pogojem: da končna vrednost projekta TEŠ 6 ne sme preseči 1,3 milijarde evrov; da bo cena, ki jo bodo v Šoštanju plačevali za premog, znašala 2,25 evra na gigajoul; da donosnost projekta na kapital ne bo nižja od devetih odstotkov ... Vse naštete zaveze so v TEŠ prekršili že sredi leta 2013. Uradna vrednost projekta, ki jo navajajo v HSE, je danes krepko višja od 1,4 milijarde evrov, za najmanj petino pa bo dražji tudi premog. V holdingu so zato predlagali »popravek« te pogodbe, a pri tem naleteli na gluha ušesa. Vladi namreč »niso bili jasni razlogi«, zaradi katerih bi morala to storiti, saj da »TEŠ 6 že poizkusno obratuje«.

Končni načrt za TEŠ 6 ni le eden, ampak so – trije

To pa je le vrh ledene gore zmede, povezane z uradnimi dokumenti o projektu. Na ministrstvu za infrastrukturo so nam tako potrdili, da so iz HSE oziroma TEŠ v dobrih dveh letih prejeli kar tri različne verzije šeste, torej končne različice investicijskega programa za TEŠ 6. Prvo so iz Šoštanja na mizo dobili oktobra 2013, ko je ministrstvo še vodil Samo Omerzel. Šlo je za dokument, ki ga je tedanji direktor TEŠ Peter Dermol poslal brez vednosti HSE. Drugo različico istega načrta so prejeli februarja 2014. V njej je mogoče prebrati, da bo TEŠ že leta 2017 poslovala z 18 milijoni evrov dobička in da bo leta 2015 prenehal obratovati blok 4. Temu je vlada konec lanskega zaradi lažjega zagotavljanja ogrevanja Šaleške doline s spremembo uredbe o mejnih vrednosti emisij iz kurilnih naprav še za nekaj let podaljšala življenjsko dobo.

V začetku lanskega leta so na ministrstvu na mizo dobili še tretjo različico dokumenta. Ta je bil – drugače kot prejšnja dva – pripravljen skladno s sklepi SDH. Kar je ključno, dokument pušča odprta vrata novim podražitvam projekta, na katere je že lani poleti namigovalo tudi računsko sodišče. V njem je namreč mogoče prebrati, da je trenutna uradna vrednost investicije (1,43 milijarde evrov, op. a.) le ocena, dana na »podlagi trenutno znanih podatkov«. Dejanska vrednost projekta pa »bo znana, ko bodo predloženi vsi končni obračuni«.

Primož Cirman