Stanovalci manjše večstanovanjske stavbe so izkoristili priložnost. Namestili so potrebne cevovode, črpalko in kalorimetre in stavbo priklopili na daljinsko ogrevanje. A že prve položnice so jih šokirale. Skoraj 300 evrov mesečno za okoli sto kvadratnih metrov veliko stanovanje. »Sosedje so se takoj vsi odklopili in si nabavili peči na drva in električne radiatorje. Nam pa se je to zdelo skrajno butasto, saj smo ravno prenovili stanovanje in vložili denar v centralno ogrevanje, zato nismo želeli niti ponovno zapravljati niti ponovno razbijati po stenah,« pripoveduje eden od etažnih lastnikov (ime je znano uredništvu).
Toda distributer in izvajalec delitve stroškov o morebitnih nepravilnostih ni želel niti slišati. Čeprav je sodni izvedenec za strojne inštalacije odkril predimenzionirano kotlovnico in kar 50-odstotne toplotne izgube na dovodu od kotlovnice do hiše, naš sogovornik pa še povsem nepravilno obračunavanje in delitev ogrevalnih stroškov med stanovanji, se leto dni ni premaknilo nič. Šele grožnje z medijsko objavo so distributerja prepričale, da je optimiziral ogrevalni sistem in na novo določil formulo za delitev stroškov. »Zdaj imamo v stanovanju vroče, hodimo bosi in v kratkih rokavih, novembrska položnica pa je znašala 70 evrov, medtem ko smo decembra za ogrevanje plačali sto evrov,« pripoveduje sogovornik in dodaja, da se je tudi večina ostalih stanovanj vrnila k centralnemu ogrevanju.
Vsaka stavba je zgodba zase
Da se ta in podobne zgodbe ne bi zaključevale srečno le zaradi vztrajnosti in trme opeharjenih lastnikov, je ministrstvo za infrastrukturo novembra lani izdalo nov pravilnik o delitvi stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah. Njegova ključna novost je, da ob občutno previsokih (več kot petkrat višjih od povprečja v bloku) ali prenizkih stroških (manj kot 40 odstotkov povprečja) lastnik za ogrevanje stanovanja namesto po porabi plača po kvadraturi. Toda naš sogovornik je prepričan, da zaradi tega njegova kalvarija danes ne bi bila nič manjša. Še več.
»Po mojem pravilnik še naprej ščiti ignorantske distributerje in nesposobne izvajalce obračunov, posledice pa nosijo uporabniki,« pravi. A stroka se ne strinja. Pravilnik zdaj izrecno določa, kateri stroški so prenizki oziroma previsoki, da bi lahko bili kaj drugega kot posledica anomalije. Hkrati mora po novem izvajalec delitve v takšnem primeru pregledati delovanje delilnikov in ogrevalnega sistema in odpraviti napako. Zato med drugimi tudi energetski strokovnjak Matjaž Malovrh ocenjuje, da bo zdaj uporabnik lažje prepoznal slabega izvajalca, ki napake ne bo hotel ali znal poiskati in odpraviti. Opozarja pa, da so vzroki za anomalije v vsaki stavbi primer zase in jih je treba reševati individualno, medtem ko pravilnik prinaša splošno rešitev. Ta zagotovo ne bo odpravila vseh težav. Ob nestrokovnih in nekorektnih distributerjih oziroma izvajalcih delitve bo za določene etažne lastnike še naprej edina rešitev ostajala sodna pot, priznava Malovrh.
Toda etažni lastniki medtem tudi upravnika Doma Koper po pojasnilih direktorice Urške Jurak sprašujejo, zakaj jih je država prisilila v plačevanje in vgradnjo kalorimetrov in delilnikov na radiatorjih, če bodo morali namesto po porabi stroške spet plačevati po kvadraturi. To se bo dogajalo predvsem v prehodnih mesecih oziroma na Obali in v drugih krajih, kjer je v blokih več kot polovica čez zimo praznih in neogrevanih počitniških ali neprodanih stanovanj.
Minimalna temperatura je nujna
Kaj drugega v teh primerih ne bi bilo smiselno, saj bi peščica, ki vendarle uporablja centralno ogrevanje, sicer morala plačevati nesorazmerno visoke stroške za ogrevanje celotne stavbe, pojasnjuje Malovrh. Jurakova pa poudarja: »V večstanovanjskih stavbah je zanemarljivo malo »vikendašev«, je pa občutno več kot v Ljubljani in okolici socialno šibkih stanovalcev, ki pri ogrevanju varčujejo. Po novem bodo zdaj tisti, ki si enostavno ne morejo privoščiti toplotnega ugodja, kaznovani, nagrajeni pa bodo tisti, ki jim socialni status omogoča potratno rabo energije.«
Malovrh v takšen »energetski karitas« ne privoli. »Energijo je treba porabljati racionalno, ampak lastnik stanovanja ima poleg pravic tudi dolžnosti. Saj verjamem, da nekateri težko plačujejo stroške, vendar ni pravično, da imam jaz plesnivo stanovanje, ker sosed nima denarja,« opozarja.
Kajti celotna stavba začne propadati, če stanovalci niti minimalno ne ogrevajo svojih stanovanj. Tako naj bi bilo 40 odstotkov vse predvidene energije potrebne za vzdrževanje temperature stavbe na še sprejemljivi višini približno 14 stopinj Celzija, saj se pri 12 stopinjah Celzija začne kopičenje vlage oziroma kondenzacija. »Stavba se pri slabšem ogrevanju začne podhlajati in nastajati začnejo vidne in nevidne poškodbe. Ne danes ali v enem letu, v petih ali šestih letih takšnega ogrevanja pa bo zaradi nastajanja vlage začel odstopati beton, rjavele bodo jeklene armature v stenah in propadala bo izolacija,« pojasnjuje Malovrh. Če je plačevanje stroškov za ogrevanje tak problem, ustanovimo sklad, ki bo pomagal tem lastnikom, še pravi. Na pojasnila infrastrukturnega ministrstva še čakamo.
