Tuš, ki so ga spravile na kolena slabe odločitve lastnika, naj bi po predlogu treh ekonomistov reševali s preoblikovanjem v potrošniško zadrugo.
Elaborat razkriva, da je bilo za skupino Tuš, ki zaposluje okoli 3000 ljudi, usodnih pet napak. Te so: prehitra in premalo uravnotežena rast, premajhna osredotočenost na strateški razvoj, visoka zadolženost s slabimi poslovnimi rezultati, šibko menedžersko vodstvo in poslovni model ter, zanimivo, tudi podjetniška vihravost, pohlep in nedoraslost lastnika, torej Mirka Tuša. Koliko je Tuš pravzaprav zadolžen, avtorjem študije ni znano. Menijo, da »bi morale konkretne finančne izračune v okviru skrbnega pregleda in načrta prestrukturiranja narediti prav banke, ki bi se odločile za prestrukturiranje podjetja v potrošniško zadrugo«. Po njihovih ocenah naj bi tržni delež trgovine Tuš znašal okoli 12,7 odstotka, medtem ko je leta 2009 znašal okoli 18 odstotkov. Padec tržnega deleža je po mnenju ekonomistov posledica zahtevnih ekonomskih razmer na trgu, k temu pa so po mnenju avtorjev študije prispevale tudi diskontne trgovine.
Kdo je kriv za padec tržnega deleža v trgovini
V Sloveniji se trgovina na drobno intenzivno preoblikuje, kar sta sprožila dva dejavnika: agresivni vstop dveh vodilnih svetovnih diskontnih trgovcev Hoferja in Lidla na trg ter lastniške spremembe v Mercatorju. V zadnjih petih letih so se zgodile izrazite strukturne spremembe s padcem tržnih deležev v trgovini. Po oceni britanske družbe IGD sta leta 2014 Lidl in Hofer skupno obvladovala okoli 25 odstotkov, Mercator okoli 30 odstotkov, Spar 16,6 odstotka, Engrotuš pa 13,1 odstotka špecerijskega trga. Trgovina na drobno pri nas tako čuti sistemske posledice krize, predvsem padec agregatnega povpraševanja in zaostrovanje pogojev dolžniškega financiranja, ki je še zlasti močno vplivala na nekatere velike družbe v trgovski dejavnosti.
»Nedvomno je poslovno-strateška in finančna prepletenost slovenskega agroživilskega sektorja in enega od petih sistemskih trgovcev (Tuša, op. a.) velika. Zato je poglavitna želja slovenskih živilskopredelovalnih podjetij in drugih dobaviteljev konkurenčna trgovina in stabilno poslovanje poslovnih subjektov v tej dejavnosti. Ključni izziv sanacije je trdnost poslovnega modela,« trdijo avtorji študije. Novi Tuš bi tako po njihovem mnenju lahko postal pravi slovenski trgovec, ki bi dobavljal kakovostno blago in tako ponujal dobro priložnost dobaviteljem in kupcem. Vendar je za to potrebno resno poslovno prestrukturiranje, menijo ekonomisti.
Ekonomisti: Pomembnost Tuša je velika
Po mnenju Bogomirja Kovača, Aleša Kuharja in Jerneja Štromajerja je Tuš trenutno edini slovenski trgovec, ki omogoča dostop do trga predvsem slovenskim dobaviteljem, s tem prispeva k ohranitvi in rasti slovenskega agroživilskega sektorja, zato je še toliko bolj pomemben z vidika države. Zakaj so pri preoblikovanju Tuša sploh predlagali zadružništvo? Zadruge so, menijo avtorji, pogosto bolj prilagodljive in učinkovitejše prav v času krize, zato lahko pomembno prispevajo h gospodarske rasti, zaposlenosti, finančni stabilnosti in socialni varnosti. Oblikovanje potrošniško- dobaviteljskih zadrug je lahko način stabilizacije, poslovnih sprememb in razvoja slovenskih podjetij v okviru celotne prehranske verige.
Poleg tega evropska komisija za zadružništvo zagotavlja tudi ustrezno podporno okolje v programskem obdobju 2014–2020. V Evropski uniji so namreč zadruge vse pomembnejše: med njimi je približno 160.000 zadružnih podjetij, ki so v lasti 123 milijonov članov in zagotavljajo 5,4 milijona delovnih mest. Skupno s približno 50.000 zadružnimi podjetji v industrijskem in storitvenem sektorju pa zagotavljajo dodatnih 1,4 milijona delovnih mest. Zadruge v povprečju prispevajo približno 5 odstotkov k BDP držav članic EU. V Sloveniji je bilo leta 2013 registriranih 311 zadrug, zaposlovale pa so 3203 ljudi.
