Kot je povedala Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji in soustanoviteljica Zadruge Buna, je razstava plod sodelovanja Društva fotografov Fotorama, Zadruge Buna, Eko plemena in drugih nevladnih organizacij. »S projektom želimo opozoriti na problematiko modne industrije, ki nas vedno znova sili, da kupujemo nova oblačila in s tem spodbujamo izkoriščanje ljudi in uničevanje okolja, hkrati pa soustvarjamo slabo samopodobo posameznika,« je zbrane nagovorila Lopatičeva.
Oblačila nas spremljajo vsak dan in na to se odziva tudi industrija, ki nas prepričuje, da potrebujemo vedno nov videz in da bomo srečni, če bomo kar naprej kupovali. »Nihče pa nam ne pove, kako obremenilna je ta naša potreba za okolje ter kako izkoriščani so ljudje, vključeni v proces pridelave surovine, izdelave izdelkov ter ne nazadnje prodaje,« je v uvodu o izkoriščanju ljudi in prednostih pravične trgovine povedal Tine Čokl, soustanovitelj Zadruge Buna, ki je med drugim kot edini moški med sodelujočimi v projektu tudi priznal, da čeprav prisega na oblačila iz druge roke, še vedno opaža prepolno omaro.
Novi izdelek namesto odpada
Ravno oblačila, ki smo se jih naveličali ali pa zaradi slabe kakovosti niso več primerna za nošenje, končajo kot odpadki na smetišču. »Poleg oblačil, ki se jih naveličamo in končajo na gorah smeti, poznamo še industrijske odpadke, velik problem, ki pa se ga ne zavedamo in pogosto ostaja skrit javnosti, pa predstavljajo tudi oblačila, ki se prodajajo v trgovinah, a se nikoli ne prodajo. Gre za pomembne svetovne blagovne znamke, ki imajo filozofijo, da jih po nekaj znižanjih izločijo in zažgejo, ker bi nižja cena po njihovem mnenju razvrednotila znamko,« pove Maja Rijavec, predsednica Kulturno-ekološkega društva Smetumet.
Zagotovo se še spomnite plašča, ki ga je vse življenje nosila vaša babica in bi ga naprej lahko nosili tudi sami. Danes žal težko najdemo tako kakovostne materiale, a na srečo obstajajo alternative, s katerimi se tudi v Sloveniji ukvarja več organizacij. »Tukaj so trgovine z oblačili iz druge roke, alternative so tudi razne izmenjave in neka nadgradnja – ko oblačilo vzamemo takšno, kot je, in ga z nekaj dodatki popestrimo, naredimo modno. Tudi v društvo Smetumet izdelujemo torbe iz starih cerad, avtomobilskih varnostnih pasov, trakov za ključe. Gre za industrijske odpadke, nekaj kosov pa tudi dejansko konča na odpadu. In ko enkrat začneš delat s smetmi in ugotoviš, kako velik je kup, ki ga ljudje puščamo za sabo, se zaveš, da nam zlepa ne bo zmanjkalo materiala in časa za ustvarjanje,« še pove Maja Rijavec.
Tudi torbe, narejene iz smeti, so bile del modne zgodbe, ki so jo v svoj objektiv ujeli fotografi na učnih delavnicah, ki so potekale pod mentorstvom fotografov iz Društva fotografov Fotorama. Kot je povedala Polona Avanzo iz omenjenega društva, so v objektiv ujeli resnične osebe, modeli so bili oblečeni v oblačila, narejena po načelih pravične trgovine ali iz druge roke. »Z modeli, ki so tudi lastniki oblačil na slikah, smo želeli prikazati drugo možnost oblačenja – alternativo konvencionalnim oblačilom, ki v slovenskem prostoru že obstaja,« pove Lopatičeva, ki ob koncu tudi povabi k spremljanju potujoče razstave, ki jo bo v različnih krajih po Sloveniji nadgradil tudi dokumentarni film Prava cena (The True Cost), kjer so se ustvarjalci med drugim pogovarjali tudi s Stello McCartney, Livio Firth in Vandano Shiva.
