Zavračanje mednarodne zaščite ekonomskim migrantom postaja eden izmed glavnih prijemov držav, da bi prišlo do upada števila beguncev na evropskih tleh. Migrante, ki jim posamezne države članice zavrnejo mednarodno zaščito, bi torej morali vračati v njihove države izvora ali državo, od koder so prišli.
Pred morebitnim obrnjenim tokom beguncev navzdol po migrantski poti se zdaj Slovenija poskuša zavarovati, da na njenem ozemlju ne bi obtičalo večje število vrnjenih migrantov. Prav v ta namen je vlada sprejela odločitev, da se migrantom izdano dovoljenje za zadrževanje na ozemlju Slovenije (do šest mesecev) ne more šteti kot dovoljenje za prebivanje. Prav slednje je eden izmed pogojev iz dublinske uredbe, ki bi državam severneje na migrantski poti omogočal vračanje zavrnjenih migrantov v Slovenijo. Ker se Slovenija že dnevno sooča s prošnjami drugih evropskih držav za prevzem pristojnosti nad migranti, kot dokaz pa so priložene prav odločbe o dovolitvi zadrževanja, vlada s svojo odločitvijo drugim državam tako sporoča, da se dovoljenje za zadrževanje ne more razumeti kot dokaz, da je bilo migrantom tukaj dovoljeno prebivanje.
Pravo stoji vladi ob strani
»Sprejetje odgovornosti za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito tujcev, ki so bile vložene v drugi državi članici, bi bilo tudi neproduktivno, saj ti tujci v Sloveniji očitno niso želeli zaprositi za mednarodno zaščito,« menijo na notranjem ministrstvu.
Po mnenju direktorice Mirovnega inštituta Neže Kogovšek Šalamon ima vlada s svojo odločitvijo prav. Da se izogiba prevzemanja odgovornosti za morebiti zavrnjene migrante v drugih državah članicah, ne trdi. »Pomen vladne odločitve leži v tem, da se Slovenija poskuša zavarovati, da ji (zavrnjenih, op. p.) migrantov sploh ne bi bilo mogoče vrniti. Vlada ima srečo, da ji pravo stoji ob strani. Bo pa morala najti način, kako bo uresničila svoj del odgovornosti pri sprejemanju beguncev, če deli evropsko usodo begunskega vprašanja,« pojasnjuje Kogovšek-Šalamonova.
