Prva letošnja pošiljka snega, ki je pod rožniškim pobočjem pobelila tudi zunanje ograde ljubljanskega živalskega vrta, ene najstarejših prebivalk ZOO Ljubljana – 41 let stare slonice Gange – ni vznejevoljila. Približno tri tone in pol težka slonica se je zadovoljno sprehajala po mehki snežni podlagi, se drgnila ob igrala v zunanji ogradi in s trobcem tipala sveže zapadli sneg. »Zaradi hladnih zasneženih tal, ki niso primerna za njena stopala, je lahko Ganga pozimi čez dan zunaj le nekaj časa, potem pa se umakne v toplo in suho notranjo ogrado, kjer zagotovimo temperature od 15 do 18 stopinj Celzija,« je ob ogradi razposajene slonice pojasnjevala pedagoška vodja in biologinja v živalskem vrtu Irena Furlan.
Surikate uničile svoje grelnike
Sneg v ogrevane prostore ni pregnal niti antilop in zeber, ki so zasneženo okolico opazovale izpod nadstreškov v zunanji ogradi, medtem ko sta geparda Sven in Svea raje ostala v svoji dnevni sobi, zastekljenem prostoru ograde tik ob poti za obiskovalce, kjer njune kožuhe greje talno gretje.
Da bi živalim ne glede na zimske vremenske razmere zagotovili ustrezne temperature v njihovih bivališčih, imajo nekateri prebivalci živalskega vrta namreč možnost, da se pred mrazom umaknejo v ogrevane prostore, drugi, bolj vajeni nizkih temperatur, imajo urejena suha zatočišča v zunanjih ogradah. »Oskrbniki trikrat na dan izmerijo zunanjo temperaturo in se nato odločijo, katere živali smejo v zunanje ograde,« pojasnjuje Furlanova in dodaja, da primerno stalno temperaturo vode v bazenu morskega leva ekipa živalskega vrta zagotavlja s pomočjo čistilne naprave. »Morski lev ima tudi deset centimetrov debelo podkožno plast maščobe, ki deluje kot toplotni izolator,« še pove biologinja.
Medtem ko je Ganga raziskovala zasneženo ogrado in se je trop volkov podil po svojem ograjenem pobočju, so se surikate, bolj kot snega vajene savanskega peska, grele pod posebnimi grelnimi lučmi v zaprtem delu domovanja. V zunanji del svoje ograde letošnjo zimo te družabne male zveri namreč ne morejo. Čeprav bi bile lahko zunaj vse leto, saj so tudi noči v savani hladne, bi tam kljub temu potrebovale dodatne grelnike. Te so v preteklih letih že imele, a so jih spodkopale in uničile. »Do prihodnje zime bomo namestili nove,« ob tem napoveduje Furlanova.
Za šimpanze zeliščni čaj
Tako kot surikate se te dni v notranjih prostorih, kjer je za steklom prijetnih 22 stopinj Celzija, zadržujejo tudi šimpanzi. Ker se lahko virusi z ljudi prenesejo tudi nanje, štiričlanski opičji druščini v živalskem vrtu oskrbniki v teh zimskih dneh ne postrežejo le običajnih obrokov, pač pa tudi zeliščni čaj, obogaten z medom in limono. »Za večjo odpornost,« pojasnjuje sogovornica.
Če lahko šimpanze, pa tu nekatere druge opice, kot so čopičarke in sajmirji, ki se pred zimskim mrazom umaknejo v svoje notranje zatočišče, obiskovalci kljub temu vidijo v zastekljenih ogradah povsem od blizu, pa te dni med sprehodom po živalskem vrtu ne bodo uzrli pelikanov in žiraf. Slednje se zaradi spolzkih tal, na katerih se s svojimi dolgimi nogami ne znajdejo najbolje, zadržujejo pretežno v notranjih prostorih, kjer jih obiskovalci lahko opazujejo le s podesta, ki pa ga zaradi dotrajanosti trenutno obnavljajo. »Pelikani pa imajo veliko površino podplatov in bi se lahko na zamrznjenem bajerju poškodovali. Zato smo jih polovili in umaknili v notranje prostore, vendar tja obiskovalci žal ne morejo,« je še pojasnila Furlanova.
