Skratka, nič novega. Novo je le to, da si je zadnji Prevčev skok ogledala tretjina vseh Slovencev. Sedemsto tisoč. Za skok, pred katerim so pesimistični navijači še vedno trepetali, je najboljšo izjavo podal hrvaški televizijski reporter. Nekaj v smislu, da mu lahko zmago prepreči le ptica v zraku, ki se zaleti v njega, ali pa ostrostrelec.
Tudi Jelko Gros, ki rad dodaja svoje strokovne ugotovitve in analize, je lahko izdavil le, da gre za poezijo. Realno Pero nima ničesar s poezijo. Ima le s trdim delom. In občutkom. Ta občutek je nedefiniran. Edino, kar zmagovalce loči od luzerjev, je to, da jih ni strah, da bodo to nekoč izgubili. Ja, za strah gre. Strah pred izgubo. Forme, občutkov, tajminga in še česa. Med vsemi superlativi, ki jih je Pero The Eagle deležen te dni, je tudi napis, da moramo postaviti Pera za predsednika.
In če bi Pero postal predsednik, zagotovo ne bi šel v oddajo Na žaru. Borut Pahor je šel. In sprožil kopico komentarjev. Zgražanje, čudenje, odobravanje, zasmehovanje in priklanjanje. Naš predsednik je dosegel vsaj eno stvar: o njem se govori. Postal je tema. Torej, strategija, kako vzbuditi zanimanje za našega predsednika, je uspela. Navaden piarovski šoder, bodo rekli strokovnjaki. Drugi pa dodali, da Borut še vedno vodi predvolilno kampanjo, s katero hoče vse zapeljati in šarmirati. Da nadaljuje trend, taktiko ali pa igro, s katero je vse vrgel na finto: glejte, jaz sem del vas, glejte, meni nobeno delo ne smrdi, poglejte, jaz cenim vsako delo, in glejte, meni ni nič težko.
Ne. Ne gre za to. Govori nam ravno nasprotno. Poglejte me, jaz sem superman. Jaz sem nad vami. Zmorem vse. Vse znam. In peka na žaru je točno to. Posledica prepričanja, da znam tudi v incestualno zastavljenem zabavljaškem formatu dokazati svojo superiornost. Peka na žaru je ves čas igra fikcije. Nič ni zares. Saj veste, da se vsi samo malo hecamo in nihče ne misli koga res speči. Mu zares nastaviti ogledalo. Saj veste, da se samo štosiramo med seboj z namenom, da se vi pred ekrani malo smejite in kakšne štose prenašate naprej. V principu na nivoju voditeljev Viktorjev, ko se malo hecajo iz kolegov in po prireditvi z njimi pijejo penino.
In ne bodite začudeni, če se bo v Planici pojavil na vrhu letalnice naš predsednik in skočil v dolino. On to zmore. Pa še šov bo vzel Petru Prevcu…
