Raziskovalci so se kljub gomili javnomnenjskih anket, uporabi najsodobnejših metodologij in vsega zmožnih računalniških programov vrteli v krogu in bili daleč od pametne razlage. Pa tako blizu je bila, tako očitna in logična, da bi vsi po vrsti morali vrniti svoje doktorate in druge akademske nazive, ker je niso zaznali. Dovolj bi bilo primerjati prodajo orožja leta 2001, po enajstem septembru, ko so prodali 750.000 kosov različnih sredstev za pobijanje ljudi, in leta 2008, ko so prodali 1,1 milijona navadnih, pol- in avtomatskih pušk, strojnic, pištol in lahkih minometov. Potem bi jim bilo povsem jasno ne le to, zakaj ima vsak dedič kavbojske miselnosti doma orožja za eno srednje veliko vojaško oporišče, ampak tudi, kdo je za to najzaslužnejši. Kdo je najboljši promotor prodaje orožja v ZDA.

Predsednik Barack Obama!

Seveda me zdaj vsi sprašujete po mentalnem zdravju in mi tipate čelo, ali imam nemara vročino čez 41 stopinj. Ampak zadeva je kristalno jasna. Čim je bil leta 2008 izvoljen kot prvi temnopolti predsednik ZDA, so Američani ugotovili, da je hudič vzel šalo, in so se začeli množično oboroževati, kajti na vodi so čutili, da je repriza državljanske vojne neizogibna. Ko pa je bil Obama ponovno izvoljen (2012) in potem po poboju šolarjev v Sandy Hooku šokiral Ameriko z odločno izjavo, da bo vendarle treba malce zaostriti prodajo orožja, ki vendarle ne sodi med artikle, kot so kondomi in hamburgerji, je prodaja smrtonosnih pripomočkov za obrambo svojega dvorišča zrasla na 2 milijona kosov na leto! Proizvajalci orožja vzklikajo: hvala, Barack.

Tudi borzni mešetarji na Wall Streetu resno razmišljajo, da bi Obami postavili velik spomenik. Po njegovi zaslugi so z orožjem zaslužili toliko, da jim ne bo nič hudega, četudi bi naslednjih 10 let v ZDA prodajali samo frače. Ni jim bilo treba nič drugega kot v mirnih časih kupiti dovolj delnic orožarskih firm in potem sedeti pred televizorjem ter čakati, kdaj se bo kje komu v ZDA utrgal film in bo pobil pol soseske, obiskovalce cerkve ali za pol razreda študentov. Ostalo je samo vprašanje, ali bo Obama z zlomljenim glasom in s solznimi očmi na televiziji znova napovedal boj za omejitev prodaje orožja. In se je oglasil, seveda, kajti te priložnosti, da znova potolaži šokirane Američane, že ne bi zamudil. Tisti hip so si borzni mešetarji padli v objem, si delili petke, vriskali od navdušenja in klicali domov žene, naj takoj kupijo večje hiše, z bazenom, kajti minuto po srce parajočem nastopu (za otroke gre!) so delnice orožarskih družb znova poletele v nebo. V šestih letih, po desetih njegovih protiorožarskih govorih, so zrasle za 900 odstotkov, 100 več kot Applu. Borzniki so delnice prodali, Američani pa so se postavili v vrsto, da bi kupili nov kos orožja, kajti njim že ne bo črni predsednik kratil temeljne ustavne pravice. Mar bi Obama vsaj enkrat bil tiho.