Po skoraj letu dni usklajevanj je vlada včeraj sprejela novelo zakona o kmetijskih zemljiščih in jo poslala v državni zbor. Med predvidenimi spremembami je razširjen nabor pomožnih kmetijskih objektov, ki jih bo na kmetijskih zemljiščih dopustno graditi tudi brez spremembe namenske rabe. Strokovnjaki za prostor menijo, da to določilo nikakor ne sodi v zakon o kmetijskih zemljiščih, ampak v zakonodajo, ki ureja prostorsko načrtovanje, zato kmetijskemu ministrstvu očitajo soliranje. Bojijo se tudi, da bo v prihodnje še več čebelnjakov, kozolcev in kmečkih lop, v katerih bodo namesto čebel ter posušenih žit in trave nastanjeni ljudje.
Tudi kmetijci nisopovsem zadovoljni
Zakon določa, da bo lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe dopustila graditi kozolce, dvojne kozolce, molzišča, napajalna korita, krmišča in kmečke lope, na vseh kmetijskih zemljiščih pa čebelnjake, staje, celo cirkuse... A s takšnim naborom pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov niso povsem zadovoljni v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Zdi se jim preveč omejevalen. »Naš prvotni predlog je bil, da se na vseh kmetijskih zemljiščih dovoli gradnja vseh objektov – zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in preprostih – za potrebe kmetovanja,« so nam pojasnili v zbornici. Predlagali so, da bi lahko pobudo za načrtovanje takšnih kmetijskih objektov na kmetijskem zemljišču dali le zadruge, registrirane za dejavnost kmetijstva, in kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, in še to le pod določenimi pogoji. Vendar jim ni uspelo.
V kmetijski zbornici posledic predlaganih zakonskih določb ne morejo oceniti, saj še ni znano, katera kmetijska zemljišča bodo uvrščena med trajno varovana, čeprav jih je predpisal že zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 2012. Na kmetijskem ministrstvu so nam pojasnili, da uredbo, ki bo določala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za državo, pripravljajo. Ocenjujejo, da naj bi imeli v Sloveniji od 300.000 do 350.000 hektarjev trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Kmetijska zbornica pri gradnji pomožnih kmetijskih objektov med drugim pričakuje težave na planinah, kjer poteka sezonska paša. Če bodo ta zemljišča opredeljena kot trajno varovana, bo po njihovem mnenju na planinah težko graditi tako pastirske stanove kot tudi sirarne, hleve, zavetišča na paši, vodna zajetja, dostopne poti...
Statistika sprememb ne obstaja
Kmetijsko ministrstvo je v času javne razprave prejelo pripombe tridesetih institucij in posameznikov k predlagani noveli zakona o kmetijskih zemljiščih. Največ se jih je nanašalo prav na odpustke za gradnjo pomožnih kmetijskih objektov brez spremembe namenske rabe. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so nabor teh objektov razširili zato, ker jih je zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 2011 preveč omejil. Da so se pri gradnji takšnih objektov, kot so kozolci, strojne lope, čebelnjaki ipd., ki so postajali počitniške hišice, v preteklosti dogajale zlorabe, priznavajo tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, vendar zagotavljajo, da tega niso počeli tisti kmetje, ki jim kmetijska zemljišča in objekti zagotavljajo preživetje. Statistike o tem, koliko pomožnih kmetijskih objektov se je spremenilo v stanovanja, na inšpektoratu za okolje in prostor žal ne vodijo.
Strokovnjaki: Kmetje bodo privilegirani
Prostorski strokovnjaki kmetijcem tudi očitajo, da z določili o gradnji pomožnih kmetijskih objektov posegajo v prostorsko načrtovanje in s tem kmete postavljajo v privilegiran položaj. Opozarjajo, da bi tudi gradnjo teh objektov morala predpisati prostorska in ne kmetijska zakonodaja. Na kmetijskem ministrstvu odgovarjajo, da bo gradnjo na kmetijskih zemljiščih zakon o kmetijskih zemljiščih urejal le začasno – do sprejetja zakona o urejanju prostora. Ta je sicer že v javni razpravi (do 20. januarja), a lahko do njegovega sprejetja po njihovi oceni mine več mesecev oziroma let, lahko se celo zgodi, da sploh ne bo sprejet. »Z ministrstvom, pristojnim za prostor, smo se zato v medresorskem usklajevanju dogovorili, da ostane vsebina glede gradnje na kmetijskih zemljiščih do sprejetja nove prostorske zakonodaje v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Novi zakon o urejanju prostora naj bi tako določbe, ki se nanašajo na gradnjo na kmetijskih zemljiščih in ki jih ureja zakon o kmetijskih zemljiščih, črtal,« napovedujejo na kmetijskem ministrstvu. Na ministrstvu za okolje in prostor pa dodajajo: »Določbe o gradnji na kmetijskih zemljiščih so po svoji naravi prostorska materija in sodijo v prostorsko zakonodajo. Ker pa je prenova prostorske zakonodaje še dokaj oddaljena, trenutni ureditvi te materije v zakonu o kmetijskih zemljiščih nismo nasprotovali – ob razumevanju, da gre za prehodno ureditev.«
