Davčne blagajne je do včeraj od predvidenih 60.000 do 80.000 zavezancev »zagnalo« le nekaj več kot 26.000 zavezancev. Od sobote, ko so postale obvezne, se je število uporabnikov povzpelo za okoli 6500, kar pomeni, da se v sistem davčnega potrjevanja računov dnevno vključi dobrih tisoč zamudnikov.
Nizek delež uporabnikov davčnih blagajn gre po oceni finančne uprave (Furs) pripisati temu, da so med potencialnimi zavezanci številna društva in samostojni podjetniki, ki računov ne izdajajo pogosto in davčnih blagajn niti še ne potrebujejo. Poznavalci krivdo za slab učinek pripisujejo prekratkemu poskusnemu obdobju, nesrečno izbranemu mesecu spremembe decembru, ko je prodaja v trgovinah na vrhuncu, ter temu, da se je večina zavezancev za davčne blagajne začela zanimati prepozno.
Za zamude kriv veseli december?
Tako kot manjši prodajalci, zlasti tisti na tržnicah, se s težavami pri uvedbi davčnih blagajn ubadajo tudi velika trgovska podjetja. V trgovinah švedskega tekstilnega velikana H & M na primer bodo morali zaradi »tehničnih težav« vsaj še do sredine marca poslovati prek vezane knjige računov – te so sicer kot alternativa davčnim blagajnam dovoljene do konca leta 2017. Za kakšne tehnične težave gre, nam v upravi H & M niso želeli izdati.
Čeprav v prodajalni H & M v Čopovi ulici v Ljubljani včeraj popoldne ni bilo gneče, pa nam je že kratek postanek pri blagajnah dal vedeti, da bi do nje ob večjem številu ljudi zagotovo kaj hitro prišlo. Prodajalke so namreč priznale, da za posamezen račun porabijo namesto nekaj sekund kar minuto časa.
Tiskalnikov je zmanjkalo
Da ne gre za osamljen primer, smo ugotovili že pri naslednjih vratih – v H & M-ovem sosedu Müllerju, kjer trenutno poslujejo samo z eno davčno blagajno. Poznavalec, ki ni želel biti imenovan, nam je pojasnil, da imajo težave pri prilagoditvi programske opreme vsi večji trgovski sistemi. Po njegovem mnenju je treba krivdo iskati v kratkem, zgolj enomesečnem preizkusnem roku, in tem, da se je zakonodajalec odločil davčne blagajne uvajati v decembru, ki je zaradi največjega obiska trgovin za spremembe najmanj primeren mesec.
Andrej Mertelj, direktor računalniškega podjetja Datalab, vidi glavnega krivca drugje. »Čeprav bi lahko bilo poskusno obdobje daljše, novost pa uvedena na primer s 1. aprilom in ne 1. januarjem, pa je za sedanje težave kriva predvsem malomarnost vodstev in lastnikov. Uvedbe davčnih blagajn so se lotili prepozno. Večina se jih je na to spomnila šele sredi decembra ali za božič,« pravi in poudarja, da nekaj deset dobaviteljev v tako kratkem času ne more zadostiti zahtevam več deset tisoč uporabnikov.
Skrivnost zgolj ene davčne blagajne v Müllerju, ki nam je pri nemškem trgovcu niso želeli razkriti, pa leži po Mertljevih ocenah v tem, da nimajo ustreznih tiskalnikov. Zaradi zahtev po tako imenovani kodi QR, ki je zahtevala zamenjavo tiskalnikov, je namreč teh na našem trgu skoraj povsem zmanjkalo.
Furs: Sistem deluje brezhibno
V finančni upravi takšnih in podobnih težav očitno ne zaznavajo. »Sistem deluje brezhibno in pričakujemo, da bo še naprej deloval tako,« pravijo v Fursu. Števila zavezancev, ki so se odločili za prehodno obdobje in uporabo vezane knjige računov, nismo izvedeli, prav tako nam v Fursu niso želeli izdati njihovih imen. O razlogih za takšno odločitev zavezancev sicer ne želijo ugibati.
Koliko zavezancev ne uporablja davčnih blagajn, a bi jih moralo, v Fursu še ne vedo. Pri tem pojasnjujejo, bodo številna društva, pa tudi drugi zavezanci, kot so na primer sobodajalci, prve račune izdali šele v naslednjih tednih ali mesecih in bodo šele takrat obvezani tudi davčno potrditi račun. Prav tako nismo prejeli odgovora o morebitnih že izrečenih globah. Ponovili so le, da nadzor nad tistimi, ki se poskušajo vključiti v sistem, ne deluje izrazito represivno.
