Takoj za tem resda pomembnim vprašanjem pa je največji in, kakor kaže, najpomembnejši svetovni medij navedel vprašanje, ki ga menda zastavlja na stotine milijonov uporabnikov spleta. Kako za vraga skuhati ohrovt. Zlasti brstičnega. Ob vseh križih in težavah današnjega sveta… Dobro, kako naj ravnamo drugače, kot da se prilagodimo svetovnim smernicam? Bodimo torej »v trendu«, kakor radi rečejo novodobni japiji, in se posvetimo zelenjavi, ki ji v januarju menda ni para.

Brstični ohrovt, kakršnega poznamo danes, je pravzaprav ena najmlajših vrst zelja, pred komaj dobrimi sto leti so ga namreč vzgojili v okolici Bruslja (japiji, pozor!). Zlasti v Angliji in Franciji mu zato pravijo bruseljski ohrovt, pri nas pa ga poznamo tudi pod starim imenom popčar (kmetje in gurmani, pozor!). Prvotne vrste brstičnega ohrovta pa v prvem stoletju našega štetja omenja že Plinij, saj so ga tako zaradi okusa kot zdravilnih učinkovin čislali že stari Rimljani. V brstičih, ki uspevajo od septembra pa vse do do marca, je namreč dvakrat več beljakovin in nekoliko več ogljikovih hidratov kot v zelju, zato ima tudi večjo energijsko vrednost. Ker vsebuje vse pomembne aminokisline, je brstični ohrovt pomembna hrana pri shujševalnih dietah, njegove sestavine zmanjšujejo količino holesterola v krvi, pomemben je tudi pri preprečevanju arterioskleroze. Prav zdaj je njegova najboljša sezona, saj je najokusnejši brstični ohrovt tisti, ki na vrtu preživi prvo zmrzal. To je ena redkih vrst zelenjave in živil nasploh, ki je okusnejša, če jo pred pripravo zamrznemo, saj se del škroba v ohrovtu med tem postopkom spremeni v sladkor, kar naredi to bruseljsko zel še zlasti okusno. Za pripravo so najboljši majhni svetlo zeleni brstiči s stisnjenimi listi, ki ne smejo imeti rumenih madežev. Slednji bi pomenili, da je brstič star, takšen bo med kuhanjem oddajal neprijeten vonj po žveplu, okus pa bo grenak. Kuhamo ga na hitro in v odkriti posodi, saj se v nasprotnem primeru koncentracija žveplovih plinov poveča in se širi neprijeten vonj. Uporabimo ga lahko svežega ali kuhanega za solato, dodamo ga v enolončnice, lahko ga cvremo ali celo paniramo, kar je s prehranskega vidika sicer škoda. Raje ga pripravimo po današnjem receptu oziroma ga prerezanega popražimo v ponvi skupaj s koščki pancete ali pršuta, pinjolami in rozinami. Z brstičnim ohrovtom se dobro ujamejo pršut, panceta, šunka slanina, sardelni fileti in sok pečenke, prav tako tudi maslo, sir, smetana, drobtine, gobe, čebula, gorčica, grenivke in limone, kostanji, orehi, paprika, pinjole in trdo kuhana jajca. In tudi kuhan oziroma pečen krompir, kakor prikazuje fotografija.

Brstični ohrovt z ajdovo kašo

Potrebujemo: 400 g brstičnega ohrovta, 2 čebuli ali ustrezno količino šalotk, 100 g ajdove kaše, 20 g olupljenih sončničnih semen, lonček kisle smetane ali čvrstega jogurta, 50 g trdega ovčjega sira, zbrinca ali parmezana, 20 g masla, 4 žlice olivnega olja, morsko sol, sveže zmlet črni poper, muškatni orešček.

Priprava: Ohrovt očistimo, stresemo v osoljen krop in kuhamo približno deset minut. Medtem v velikem cedilu kašo speremo pod toplo vodo in jo odcedimo. Stresemo jo v posodo, v katero smo dali dve žlici olja, premešamo, pristavimo in na hitro popražimo. Zalijemo jo z vodo (dober liter), ki jo odlijemo od kuhanja ohrovta, in počasi kuhamo deset minut. Če jo imamo na razpolago, lahko uporabimo tudi čisto zelenjavno ali mesno juho. Čebulo drobno sesekljamo in jo damo v hladno ponev na preostalo olje, pristavimo in posteklenimo. Medtem pečico segrejemo na 180 stopinj. Kuhan brstični ohrovt odcedimo in stresemo na praženo čebulo. Premešamo in stresemo v globoki pekač ali drugo ognjevarno posodo. Kuhano kašo zmešamo s kislo smetano ali jogurtom, drobno naribanim sirom, soljo, poprom in naribanim muškatnim oreščkom. Mešanico polijemo po ohrovtu, potresemo s sončničnimi semeni in za 20 minut postavimo v segreto pečico. Postrežemo kot samostojno jed, morda za malico, ali kot prilogo.