Danes bodo začeli pred mestno hišo postavljati paviljona, ki bosta stičišče vsega dogajanja in vseh informacij vse dni v letu, ko bo Ljubljana aktualna nosilka naziva zelena prestolnica Evrope. Uradno bodo to informacijsko točko, ki je darilo podjetja Riko, odprli v ponedeljek ob 17. uri s prižigom zelene luči, hkrati pa se bo s tem dogodkom začel tudi celoletni program, ki ga je Mestna občina Ljubljana pripravila kot letošnje najbolj zeleno mesto na stari celini. In tako kot je ocenjevalna komisija, ki jo je prepoznala za trenutno bolj navdihujočo celo od norveškega Osla, pogledala njene kazalce na dvanajstih področjih, so tudi sami okoli 600.000 evrov vreden program razdelili na dvanajst delov.
Vsak mesec bo imel tako svojo nosilno temo. Januar bo minil v znamenju pametnega ravnanja z odpadki, naslednji mesec bo v ospredju lokalna samooskrba, nato pa sledijo še naslednje tematike: ravnanje z vodo, energijska učinkovitost, biotska raznovrstnost, trajnostna mobilnost, turizem, les, prilagajanje podnebnim spremembam in ekološke inovacije ter zelena delovna mesta. Med občane pa jim jih bodo pomagale širiti četrtne skupnosti. Načelnica oddelka za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Sršen je pojasnila, da bo vsaka od 17 četrtnih skupnosti tri tedne zelena ambasadorka in v tem času bo še intenzivneje delila dobre prakse med lokalno skupnost. Ta mesec bodo štafeto začeli v Črnučah.
Uradna otvoritvena slovesnost bo sicer 10. marca, pozneje pa bo Ljubljana gostila še dogodek ob začetku evropskega zelenega tedna in junija dogodek, na katerem bo izbrana zelena prestolnica za leto 2018.
Ljubljana je bila (v tretjem poskusu) izbrana kot sedma po vrsti, ko jo je komisija ocenila kot mesto, ki je v najkrajšem obdobju izvedlo največ sprememb v smeri zelenega in trajnostnega mesta, hkrati pa je prva zelena prestolnica v srednji in jugovzhodni Evropi (najbližji nosilec naziva je šele Hamburg). »Evropska komisija je zato na nas položila odgovornost, da bomo idejo in vrednote zelene prestolnice uspešno širili v tem delu Evrope in za sodelovanje navdušili nova mesta,« je vlogo v regiji predstavila podžupanja Tjaša Ficko, ki že opaža tudi učinke pridobljenega naziva. To so še večja povezanost mestne družine, okrepljena prepoznavnost mesta s trajnostno vizijo, krepitev blagovne znamke in povečano zanimanje za ljubljanske dobre prakse.
Na poti proti nič odpadkov in črnega ogljika
»Ljubljana dobiva svoje mesto v mednarodnem prostoru in postaja enakovreden sogovornik,« je zaključila Fickova, medtem ko je bil župan Zoran Janković, kot ponavadi, veliko bolj konkreten. Tako kot so leta 2007 pohiteli z Vizijo 2025, ki naj bi odločilno vplivala na žirijo, so po Jankovićevih besedah na magistratu zdaj že pri načrtu za Ljubljano 2050. Poleg že znanega cilja, da bomo do leta 2035 količino odpadkov zmanjšali na nič, je župan razkril, da bo v prihodnosti cilj tudi ničelni odtis črnega ogljika.
»Pot je jasna,« je bil kot vedno suveren Janković, ki je včeraj napovedal tudi, da bo 9. maja Slovensko cesto zasedlo 30 novih mestnih avtobusov na zemeljski plin. Kmalu bo na grad vozil električni vlakec, priključenost na kanalizacijsko omrežje bodo povečali na 98 odstotkov, letos naj bi začeli s Cukrarno, prenovili Trubarjevo ulico, kot zmerni optimist pa je napovedal še, da se bo letos premaknilo tudi pri treh problematičnih projektih – garažni hiši pod tržnico, komercialnem delu Stožic in Plečnikovem stadionu.
