Število nesreč v gorah, zraku ali na rekah v Posočju v zadnjih letih skokovito narašča in velika večina jih je povezana z adrenalinskimi aktivnostmi. Lani so bile na prvem mestu padalske nesreče, najbolj obremenjena meseca pa sta bila julij in avgust, ko so člane GRS Tolmin poklicali na kar 34 intervencij. Včasih tudi po večkrat na dan.

»Lansko leto je pri nas izstopalo po smrtnih nesrečah, žal smo morali v dolino prinesti kar enajst mrtvih oseb. Doslej, v vseh letih našega delovanja, je bila ta številka največ osem. Največkrat smo posredovali na območju tolminske in kobariške občine, 66 reševalcev pa je opravilo 2772 ur reševanja. Kar sedemkrat smo imeli po dve intervenciji na dan,« je povedal Žarko Trušnovec, načelnik GRS Tolmin in že 35 let gorski reševalec. »V prvih desetletjih delovanja, postaja je bila ustanovljena leta 1948, so prevladovale gorniške nesreče. Z razmahom adrenalinskih športov, po katerih Soška dolina še posebej slovi, se je spremenila tudi struktura reševanj,« je dodal Trušnovec. Postregel nam je še z zanimivim statističnim podatkom: »Za prvih 100 intervencij smo potrebovali 40 let, naslednjih 100 intervencij smo opravili v desetih letih, leta 2012 pa smo samo v letu dni imeli več kot 100 posredovanj.«

Na Čavnu pomagali balonarju

V zadnjih petnajstih letih se v Posočju srečujejo z izjemnim povečanjem športov na vodi, v zraku, ob vodi, v zadnjih letih pa je tudi vse več kolesarjev. Da se največ nesreč zgodi prav jadralnim padalcem, ni presenetljivo, saj s tamkajšnjih vzletišč vsako leto poleti nekaj deset tisoč jadralnih padalcev in zmajarjev. Lani so tolminski gorski reševalci obravnavali 27 padalskih nesreč. »Nekajkrat smo pomagali reševati tudi zmajarje. Za poljskega zmajarja se je sodelovanje na odprtem prvenstvu Slovenije na Kobali nad Tolminom končalo tragično. Strmoglavil je na pobočje kobariškega Stola na višini okoli 1200 metrov in umrl na kraju nesreče,« je povedal Miljko Lesjak, dolgoletni tolminski gorski reševalec. »Nenavadno pa je bilo reševanje balona na Čavnu nad Ajdovščino. Balonar je zasilno pristal na strmem pobočju. Aktivirali smo ajdovsko skupino reševalcev, ki so balon ponovno oskrbeli s plinom. Tako je lahko odletel in srečno pristal v dolini. V vsej zgodovini smo prvič reševali toplozračni balon,« je dogodek opisal Lesjak.

Miljko Lesjak je povedal, da si reševanja brez pomoči helikopterjev Slovenske vojske ali policije sploh ne morejo več predstavljati. Lani je helikopter sodeloval v 19 akcijah, v štiridesetih primerih pa je bil zraven tudi zdravnik. Kako pomembna je pomoč helikopterja, Lesjak slikovito opiše: »Če reševanje brez helikopterja traja osem do devet ur, s helikopterjem traja največ dve uri. Čas je zaveznik poškodovancev. Pomembno pa je tudi, da tisti, ki kličejo na pomoč, čim natančneje opišejo kraj nesreče. Pri nas je v nesrečah udeleženo veliko tujcev. Pogosto ne vedo, kje so. Zato veliko časa izgubimo, da sploh izvemo, kje je ponesrečenec. Tako se je zgodilo, da je ponesrečeni jadralni padalec trdil, da je padel v Sloveniji in da je nekje na območju kobariškega Stola, na koncu pa smo ugotovili, da je dobra dva kilometra v Italiji. Na srečo so ga še pravočasno rešili italijanski gorski reševalci.«

Pričakujejo razmah kolesarjenja

Med aktivnosti v Posočju, ki se najhitreje širijo, zagotovo sodi tudi kolesarjenje in spuščanje po mulatjerah največ z Matajurja, Starijskega vrha in Stola. Za zdaj je tovrstnih nesreč še relativno malo, z razmahom gorskega kolesarjenja pa je v prihodnje pričakovati tudi več nesreč med kolesarji. Nesreče pri gozdnih opravilih in gorske nesreče ostajajo nekje v ustaljenih okvirih.

Ob velikem številu reševalnih in iskalnih akcij se postavlja tudi vprašanje, koliko časa bodo tolminski gorski reševalci lahko sledili temu dogajanju. »Za zdaj še gre. Naporno je predvsem usklajevanje s službami, poleti pa tudi z dopusti. Takrat kakšen deževni dan še kako prav pride za počitek naših neumornih reševalcev,« je povedal Miljko Lesjak. Na koncu je postregel še z eno zanimivostjo: »Jadralnega padalca so pred leti Bovčani reševali celo v podzemni jami.«