Za negativno ozračje v začetku letošnjega leta je v prvi vrsti poskrbela Kitajska, kjer se je tovarniška dejavnost v decembru upočasnila desetič zapored. Indeks nabavnih menedžerjev je z novembrskih 48,6 zdrsnil na 48,2 točke, kar je precej pod mejo 50 točk, ki je ločnica med rastjo in krčenjem dejavnosti, in vse bolj kaže, da bo rast kitajskega gospodarstva v bodoče vse bolj odvisna od hitrosti transformacije v ekonomijo, ki jo bosta poganjala domača potrošnja in storitveni sektor.
Vihar s kitajskega delniškega trga, kjer je tekom ponedeljkovega trgovanja osrednji delniški indeks v Šanghaju izgubil sedem odstotnih točk, bo prenesla tudi na evropske in ameriške delniške trge, navkljub dobrim gospodarskim podatkom, ki smo jim bili priča tekom tekočega tedna. Indeks nabavnih direktorjev za proizvodni sektor za december je znašal 53,2 in kaže na okrevanje evropskega gospodarstva. Na drugi strani pa ni ne duha ne sluha o inflaciji, proti kateri se na vse pretege bori Evropska centralna banka. Objavljeni podatki za Nemčijo kažejo, da je na mesečni ravni ta znašala –0,1 odstotne točke, medtem ko na letni ravni še vedno ostaja zelo medla, pri 0,3 odstotne točke.
Testiranje vodikove bombe v Severni Koreji je zgolj eden od dogodkov, ki smo jim priča in jih spremljamo v zadnjih dneh ter nakazujejo, da geopolitična trenja po svetu naraščajo. Če k temu dodamo rekordno nizke cene nafte na svetovnih trgih, imajo vlagatelji v tem trenutku pred sabo precej slabo popotnico za prihodnje dni.
Ali bodo prihajajoči rezultati poslovanja podjetij v zadnjem četrtletju obrnili ploščo, bomo lahko začeli spremljati že naslednji teden, ko bodo svoje rezultate za lansko zadnje četrtletje začela objavljati tudi pomembnejša borzna imena.