V svetu ni presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka trebušne slinavke, saj za zdaj ni zanesljivega presejalnega testa, ki bi učinkovito prepoznal to bolezen. Zato se pri bolnikih bolezen z neznačilnimi bolezenskimi znaki praviloma odkrije pozno in diagnoza postavi v času, ko je rak že napredoval in največkrat zaradi zasevkov operativni poseg ni več mogoč.
Zato je prognoza slaba, stopnja smrtnosti pri raku trebušne slinavke pa prav zaradi bolnikov z napredovano obliko bolezni zelo visoka, je razložil doc. dr. Aleš Tomažič iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Dodal je, da v Sloveniji operirajo raka trebušne slinavke le v obeh univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru, saj je bolnikov, ki bi jih lahko operirali, zelo malo. Zaradi pozne diagnoze lahko operirajo le okoli 20 odstotkov oziroma približno 25 bolnikov na leto.
Brez značilnih znakov
V Evropi je rak trebušne slinavke sedma najpogostejša oblika raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka, saj bolezni podleže več kot 95 odstotkov obolelih. »Diagnozo je težko postaviti, saj se žal ta bolezen ne izraža z značilnimi bolezenskimi znaki. Zato je le malo bolnikov, ki jim bolezen odkrijemo v začetnem stadiju, ko še lahko z operativnim posegom odstranimo tumor v celoti,« je bil jasen prof. dr. Borut Štabuc iz UKC Ljubljana in dodal, da je takrat, ko se bolnik prebudi z rumenimi očmi, ponavadi že prepozno, saj je zlatenica eden kasnejših simptomov bolezni. Zgodnejši znaki so anksioznost in depresivnost, največ pa bomo zase naredili, če se bomo izogibali cigaretam, alkoholu, čezmerni teži, neuravnoteženi prehrani s preveč beljakovinami, po 50. letu pa moramo biti pozorni tudi na nenaden pojav sladkorne bolezni brez naraščanja teže, je naštel dr. Štabuc. Opozoril pa je tudi, da se kljub dejstvu, da je stopnja preživetja pri raku trebušne slinavke med najnižjimi, žal v štirih desetletjih pri tej bolezni ni skoraj nič spremenilo, le obolevnost se je v zadnjem desetletju podvojila.
»Sistemsko zdravljenje pri raku trebušne slinavke pride v poštev pri razširjeni bolezni ali kot dopolnilno zdravljenje po operaciji. Pri bolnikih, katerim s sistemskim zdravljenjem bolezni ne moremo ozdraviti, pa je pomembno podporno in paliativno zdravljenje, ki zagotavlja kakovostno bivanje z boleznijo,« je razložila prof. Janja Ocvirk z Onkološkega inštituta Ljubljana in dodala, da so vsaj zdravila, ki bolniku lajšajo sicer hude bolečine in včasih tudi podaljšajo življenje, znatno napredovala.
Zgodnejše odkrivanje
Našteta dejstva in podatek, da je v letu 2011 za rakom trebušne slinavke z zelo nizko stopnjo preživetja pri nas zbolelo 365 ljudi, so bili zadosten razlog, da se je Društvo onkoloških bolnikov Slovenije ob drugem svetovnem dnevu bolezni pridružilo organizacijam, ki želijo prispevati k zgodnejšemu odkrivanju in uspešnejšemu zdravljenju te zapostavljene bolezni. Med drugim so organizirali okroglo mizo »Miti in dejstva o raku trebušne slinavke«, izdali letake ter informativno zgibanko za bolnike. Kot je povedala prim. Marija Vegelj Pirc, se je društvo pridružilo akcijski mreži za boj proti raku trebušne slinavke, ki si prizadeva, da bi že v petih letih občutno zmanjšala breme raka trebušne slinavke. Za to nameravajo pospešiti zagon kampanj za izobraževanje in ozaveščanje, izboljšati zgodnje diagnosticiranje bolezni, izboljšati zbiranje podatkov in pospešitev razvoja evropskega registra raka trebušne slinavke ter povečati število raziskovalnih projektov.
