Uskladitev šolskih programov z zahtevami trga dela, uvedba vajeništva, ureditev pripravništev, priznavanje neformalne izobrazbe, napoved dolgoročnih potreb na trgu dela... Vse to in še več je v 36 ukrepih obljubljal izvedbeni načrt Jamstev za mlade 2014–2015, vendar pa se nič ali skoraj nič od tega ni uresničilo.
Mladi so zelo nezadovoljni tudi zaradi učinka temeljnega namena Jamstev za mlade, torej obljube, da se »vsakemu mlademu iskalcu dela v štirih mesecih ponudi zaposlitev, pripravništvo ali nadaljnje usposabljanje«. Čeprav naj bi zavezo zavod za zaposlovanje izpolnil v kar 87 odstotkih, pa je bila velika večina mladih deležna zgolj vabil na pogovore z delodajalci – do redne zaposlitve je prišlo le dobrih devet odstotkov mladih.
Metanje denarja skozi okno
»Že ob pripravi dokumenta sem opozarjala, da tako imenovano Jamstvo za mlade ne pomeni nikakršnega jamstva za zaposlitev, ampak da bolj spominja na kakšen popis šolskih in obšolskih dejavnosti. Zdaj, ob zaključku izvedbenega načrta, pa lahko ugotovimo tudi, da številni ukrepi niso bili realizirani ali so bili realizirani le delno in da predvidenih več kot 157 milijonov evrov večinoma evropskih sredstev še zdaleč ni bilo porabljenih,« je ogorčena Sanja Leban Trojar iz sindikata Mladi plus.
Leta 2014 je bilo od načrtovanih 74 milijonov evrov počrpanih 47,5 milijona evrov, od približno 63.000 predvidenih vključitev v ukrepe pa jih je bilo realiziranih okoli 46.000. Čeprav naj bi bili podatki za leto 2015 znani šele marca letos, pa je že zdaj očitno, da bo lanska realizacija zaradi zamude pri črpanju sredstev iz nove finančne perspektive 2014–2020 še precej slabša. V lanskem prvem polletju je bilo od za celo leto predvidenih 83 milijonov evrov razpisanih le dobrih 18 milijonov, od skupno 63.000 vključitev pa realiziranih nekaj manj kot 11.000.
Trojarjeva kot najbolj tipičen primer slabe realizacije izpostavlja ukrep Prvi izziv, za katerega je bilo skupno predvidenih 20 milijonov evrov, realiziranih pa zgolj dobrih tri milijone evrov. Namesto načrtovanih 3400 vključitev v usposabljanje na delovnem mestu ter plačano pripravništvo se je v ukrep, ki po oceni Trojarjeve še najbolj spominja na temeljni namen Jamstev za mlade, vključilo le 477 oseb.
Da morajo biti glavni cilj Jamstev za mlade »kakovostne, dostojne in varne zaposlitve«, se strinja tudi predsednik Mladinskega sveta Tin Kampl. »Čeprav so Jamstva za mlade pozitiven korak, ki omogoča boljše sodelovanje med resornimi ministrstvi, pa preventivni ukrepi, ki v njih prevladujejo, niso dovolj. Lotiti se je treba ustvarjanja novih delovnih mest.« Kampl opozarja, da je dolgotrajno čakanje na zaposlitev »veliko zapravljanje kapitala, ki so ga mladi pridobili skozi izobraževalni proces«. To dejansko pomeni metanje denarja skozi okno, poudarja Kampl.
Jamstva za mlade na slovenski način
Po evropski resoluciji iz leta 2013 je Jamstvo za mlade zaveza, da se vsakemu mlademu iskalcu dela v štirih mesecih ponudi zaposlitev, pripravništvo ali nadaljnje usposabljanje. V Sloveniji smo to obljubo prepustili zavodu za zaposlovanje, pet ministrstev (za delo, gospodarstvo, izobraževanje, kmetijstvo in kulturo) pa je v »sodelovanju« z mladinskimi organizacijami pod imenom Jamstvo za mlade pripravilo nabor vseh ukrepov, ki so bolj ali manj povezani z zaposlovanjem mladih in ki so se večinoma izvajali tudi že prej. Med takšnimi ukrepi najdemo med drugim karierne centre, delovne preizkuse, napovedovanje potreb na trgu dela, vajeništvo, kadrovske štipendije, obšolske dejavnosti za spodbujanje podjetništva v šolah, štipendije za mednarodno mobilnost, spremembo zakonodaje na področju študentskega dela, mentorske sheme, univerzitetne inkubatorje...
Na ministrstvu za delo priznavajo, da se programi, sofinancirani z evropskimi sredstvi, letos niso izvajali v zadostni meri – pri tem kot glavni razlog izpostavljajo zamudo pri vzpostavljanju sistema za črpanje sredstev iz nove finančne perspektive. Kljub temu pa menijo, da so Jamstva za mlade ob ugodnejših gospodarskih razmerah pozitivno vplivala na stanje mladih na trgu dela.
Statistični podatki o brezposelnosti mladih kažejo, da je bilo konec novembra lani brezposelnih 26.051 mladih (od 15 od 29 let), kar je za 13,4 odstotka manj kot novembra 2014. Kljub manjšemu zaposlovanju (v lanskih devetih mesecih se je število novozaposlenih mladih zmanjšalo za 6,4 odstotka) pa se je brezposelnost v tretjem četrtletju lani v primerjavi z istim obdobjem 2014 znižala z 18,5 na 13,7 odstotka.