Kranj ima 26 krajevnih skupnosti, v katerih je mogoče najti prave male čudeže lokalne samouprave. Pred kratkim nas je krajevni funkcionar opozoril na otroško igrišče, ki so ga uredili v najbolj gosto naseljeni soseski Planina, ki leži v krajevnih skupnostih Huje in Planina. Obe povezuje Sonja Mašič, mestna svetnica Več za Kranj oziroma stranke župana Boštjana Trilarja, ki je predsednica krajevne skupnosti Huje, do izvolitve za mestno svetnico pa je bila tudi tajnica krajevne skupnosti Planina.
Ob dokončanju otroškega igrišča je nastala prava zmeda, kdo je pravzaprav dal pobudo zanj, vsak od vpletenih pa je imel svojo razlago. Na spletni strani Mestna občine Kranj so objavili novico, da je tako igrišče predlagal župan Trilar ob obisku krajevne skupnosti. Mašičeva nam je medtem pojasnila, da so igrišče predlagali mladi krajani, čeprav je še ob odprtju izjavila, da ga je predlagal župan. Ko smo o tem vprašali predsednika krajevne skupnosti Planina Janeza Kovačiča, se je spomnil, da je vse vodila »tajnica Mašičeva«.
Njegova izjava pa je naletela na zanimiv odgovor Mašičeve, ki je pojasnila, da se gospod Kovačič zaradi zdravstvenih težav »včasih zmoti« in je pozabil, da ni več tajnica krajevne skupnosti Planina. Kdo po njenem odstopu zaradi nezdružljivosti funkcije svetnice in tajnice v krajevni skupnosti zdaj opravlja tajniške posle za obe krajevni skupnosti, ki imata prostore v isti stavbi, nismo izvedeli. Igrišče je sicer plačala krajevna skupnost Planina.
Predsednik in podjetnik
Predsednik sveta krajevne skupnosti Primskovo Ignac Vidmar je samostojni podjetnik, ki svoje storitve že leta zaračunava krajevni skupnosti, ki ji predseduje. Po smrti svetnika Jožeta Lombarja, predsednika Stranke za napredek krajevnih skupnosti in sveta krajevne skupnosti Trstenik, je Vidmar postal tudi mestni svetnik. Do imenovanja za svetnika je posloval tudi z Mestno občino Kranj. Kot nam je zatrdil, bo kot svetnik sledil »Lombarjevemu izročilu«.
Kakšno je to izročilo, zgovorno priča podatek, da je krajevna skupnost Trstenik s podjetjem Lombarjevega pastorka sklenilo pogodbo za pluženje lokalne ceste za povprečno 4000 evrov na leto, skupaj pa je od krajevne skupnosti prejel okoli 56.000 evrov. Trilar je v svoji kampanji večkrat javno zatrdil, da bo takim praksam v krajevnih skupnostih naredil konec, a so se na Trsteniku nadaljevale še leto dni po njegovi izvolitvi.
Zanimivo je tudi v krajevni skupnosti Zlato polje, kjer se je prenos vodenja zgodil kar v dnevni sobi zakoncev Piškur. Karel Piškur je med več kot 100 kandidati prepričal upravo prejšnjega župana Mohorja Bogataja, da je najboljši za delo arhivarja, in se kot član stranke, ki je župana predlagala in podpirala, zaposlil na občini in prekinil strankarsko kariero. V krajevni skupnosti pa ga je na predsedniškem mestu nasledila kar soproga Damjana Piškur, ki je bila uspešna tudi na volitvah in je zdaj tudi mestna svetnica Stranke za napredek krajevnih skupnosti. Politična zanimivost je, da njena stranka kot nekdaj največja politična nasprotnica župana Trilarja zdaj slednjega tudi podpre, če »so predlogi dobri«, kot pravita svetnika in prva človeka dveh krajevnih skupnosti Vidmar in Piškurjeva.
Ko smo vprašali na občino, kako je mogoče, da – na primer – predsednik krajevne skupnosti Primskovo posluje sam s sabo, so nam sporočili, da krajevni funkcionarji lahko sklepajo posle s krajevnimi skupnostmi, če se pred tem izločijo iz postopkov odločanja oziroma podpisov pogodb in to ustrezno zabeležijo tudi v zapisnikih organov krajevne skupnosti. Za zdaj takega postopka v krajevni skupnosti Primskovo niso izvedli, a tega mestna občina očitno ni ugotovila in zato so se lahko nakazila na predsednikov podjetniški račun pač dogajala do zdaj.
Trilar je večkrat zagotovil, da je obiskal vse krajevne skupnosti in jim pojasnil nov način delovanja, ki pa se očitno tam še ni prijel. Kot nas je opozoril predsednik ene od krajevnih skupnosti, ki ne želi biti imenovan, je zaznal veliko »solidarnost« med krajevnimi funkcionarji, kadar pri kom ugotovijo nepravilnosti.
