Londonska revija The Banker je finančnega ministra Dušana Mramorja razglasila za naj finančnega evropskega ministra za leto 2016. Nagrado je prejel za prispevek pri izhodu Slovenije iz recesije in stabilizaciji bančnega sistema, kot tudi za uspehe pri nadaljevanju privatizacije, uresničevanju programa reform in aktivnosti pri postopni javnofinančni konsolidaciji države.
Damijan: Zasluge gredo Čuferju in vladi Bratuškove
Številni ekonomisti so se komentarjev o priznanju finančnemu ministru vzdržali, češ da ne poznajo kriterijev, po katerih mu je britanska revija podelila naziv. »Če sledimo obrazložitvi revije The Banker, bi tokratna nagrada za najboljšega finančnega ministra pravzaprav morala pripasti Urošu Čuferju oziroma celotni takratni vladi Alenke Bratušek. Izpeljala je namreč dolgo odlašano sanacijo bank, pripravila seznam podjetij za privatizacijo, sprožila postopek za privatizacijo NKBM ter preusmerila evropska kohezijska sredstva v lokalne infrastrukturne investicije, kar je pognalo gospodarsko rast. Zdajšnja vlada ima kvečjemu zasluge, da nič od tega ni ustavila,« je dejal ekonomist Jože P. Damijan.
Po mnenju ekonomista Saša Polanca je Mramor deloval pozitivno pri stabilizaciji javnih financ in nadaljevanju privatizacije. »Če bi deloval drugače pri kadrovanju v DUTB in SDH, bi verjetno dodatno prispeval k privatizaciji. Vsekakor pa je bil Mramor ključen v tej koaliciji, ki je pred volitvami napovedovala konec varčevanja javnega sektorja,« je dodal Polanec.
GZS: Priznanje gre celotni državi in izvoznikom
Da je izbor Dušana Mramorja za evropskega finančnika leta bolj priznanje Sloveniji in njegovim predhodnikom, meni Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS. Izbrali naj bi ga namreč zato, ker se je primanjkljaj Slovenije zelo znižal glede na leto 2013. »Vendar je bilo to znižanje predvsem posledica zakona o uravnoteženosti javnih financ, sanacije in dokapitalizacije bank in ustanovitve DUTB. Vse to se je zgodilo že v času ministrov Janeza Šušteršiča in Uroša Čuferja ter izvoznega uspeha podjetij. To je povečalo davčno osnovo in s tem prihodke državnega proračuna,« je poudaril Milič.
Mramorjeve zasluge pa so, da je vztrajal na začrtani poti in da ni vedno popustil številnim pritiskom po povečevanju javne porabe. Stroški zadolževanja so se res znižali, pravi Hribar Milič, vendar zaradi odločitev, ki so bile sprejete že pred njim, in zaradi uspeha pomembnega dela gospodarstva, ki je največ prispevalo k rasti BDP. »Zato bi bilo prav, da Mramor simbolično deli to priznanje s tistimi v Sloveniji, ki so največ prispevali k temu, da je podoba Slovenije v mednarodni finančni javnosti bistveno boljša kot pred leti,« še menijo v GZS.
Slovenija ima zdaj dva finančna ministra z nazivom naj finančni minister leta. Pred desetletjem, januarja 2006, je namreč prav ta revija enak naziv podelila tedanjemu ministru Andreju Bajuku. Uradna obrazložitev za Bajukovo nagrado je bila, da si je nagrado zaslužil s svojim prizadevanjem za reformo davčnega sistema in vodenjem preudarne makroekonomske politike, ki je bila potrebna za uvedbo evra v začetku leta 2007. Vendar so bile te zasluge pravzaprav namenjene Bajukovemu predhodniku, torej Dušanu Mramorju.
