»Ženska, ki ne nosi parfuma, nima prihodnosti,« je nekoč dejala Coco Chanel, ki je na vprašanje, kaj nosi v postelji, odgovorila: »Chanel No 5, seveda!« Premetena francoska podjetnica in revolucionarka modnega sveta je s chanelom No 5, v katerem so se zlili vonji jasmina, vrtnice, sandalovine in vanilje, leta 1921 za vedno spremenila to, kako dišijo ženske, njen parfum pa še skoraj sto let po njegovem nastanku ostaja ena od najpopularnejših dišav. Ne pa tudi najdražjih. Stomililitrsko stekleničko je z malo truda pri nas namreč mogoče dobiti že za 112 evrov, kar je precej manj od Diorjevega j'adore, ki ga kot svoj najdražji parfum za 160 evrov denimo ponuja Müller, ob ceni 100-mililitrskega parfuma Toma Forda tobacco vanilla, ki znaša impresivnih 350 evrov, pa bi Coco rahlo zardela tudi sama.
Od tisoč do milijon evrov
Vendar pa ne chanel No 5, ne j'adore in ne tom ford po ceni ne dosegajo najdražjih parfumov na svetu, ki so se v kategorijo nad tisoč evrov prebili zaradi embalaže in omejene edicije. Leta 2011 je v enem samem primerku denimo izšla 915.000 evrov vredna steklenička parfuma Donne Karan DKNY golden delicious million dollar fragrance bottle iz belega in rumenega zlata, okrašena z 2909 dragocenimi kamni, šest let prej pa se je kot najdražji parfum na svetu v Guinnessovo knjigo rekordov vpisal parfum clive christian no. 1 imperial majesty, ki mu je ceno 11.650 evrov določila diamantno-zlata embalaža.
Ko nehamo govoriti o mikroedicijah stekleničk in tem, iz česa so izdelane, ter raje začnemo razmišljati o tem, kaj je v njih, med najdražjimi najdemo joy by jean patou, ki 30 mililitrov tekočine ponuja za 730 evrov. Joy by jean patou je Fragrance Foundation leta 2000 na podelitvi nagrad za dosežke v parfumski industriji Fifi razglasil za parfum stoletja, s čimer je ta izpodrinil celo chanel no 5, njegov vonj, ki je bil leta 1929 ustvarjen za to, da bi ljudem med veliko depresijo povzdignil duha, pa samo v eni steklenički združuje deset tisoč jasminovih cvetov in 336 vrtnic.
Feromoni in krvne skupine
Drugače in lepo pa je mogoče dišati tudi bistveno ceneje. Nišni, indie ali art parfumi so, tako kot je generični mainstreamovski Hollywood dobil samosvoj avtorski film, nastali kot odgovor na klasične parfume, ki so v želji, da bi ugajali vsem, postali sladke kopije drug drugega. Nišni parfumi so se namesto okusu množice prepustili ustvarjalni svobodi in norosti njihovih ustvarjalcev, med prvimi, ki je v to nišo vtaknila nos, pa je bila Rei Kawakubo, ki je za Comme des Garcons začela sestavljati konceptualne parfume, obenem pa sprožila plaz nišnih vonjev. Pri Comme des Garcons so nastali vonji, ki so spominjali na vonj pisarne, Nasomatto se igra z vonji narkotikov, kot sta afganistanski hašiš in kokain, L'Etat Libre d'Orange s seksualnimi konotacijami in imeni, kot so ne razumi me narobe, dragi, ampak jaz ne požiram (don't get me wrong baby, i don't swallow), hotelska kurba (putain des palaces) in veličastni izločki (sécrétions magnifiques), ki v eni steklenički čudijo z nenavadnimi dišavami, kot so vonj po krvi, spermi in znoju, Penhaligon je svoj navdih našel v alkoholu, natančneje ginu, Diptique v vročem poletju na grški obali, najbolj znana in najstarejša znamka nišnih parfumov Artisan med drugim v figovem listu in mleku, najbolj komercialna med nišnimi parfumi Juliette Has a Gun v 15 različnih značajih žensk, Escentric Molecules v feromonih, Razor Diptih v arhitekturi in dizajnu, Blood Concept v krvnih skupinah, Memoir pa v zgodovini, na primer z napoleonom, v katerem najdemo vse tisto, kar je imel rad Napoleon.
Pomembne so, skratka, zgodbe, vsaka steklenička pa je umetnost zase, in to ne zaradi embalaže, ampak vonja, ki je ujet vanjo. In ki ga je bilo do pred kratkim tako rekoč nemogoče ujeti v Sloveniji, saj z izjemo trgovine Cliché, kjer je mogoče najti znamko parfumov Escentric Molecules, nismo imeli art parfumerije. Vse dokler se v središču Ljubljane ni odprla trgovina Ikona, kamor je nišne parfume blagovnih znamk, kot so Juliette Has a Gun, Comme des Garcons, Nasomatto, Eight & Bob, prinesla Sofija Lau, ki kot absolutni hit izpostavlja moške parfume eight & bob, »ki jih imajo rade tudi ženske, imajo zanimivo zgodbo in zanimivo pakiranje in jih ima človek lah ko vsak vsak dan na sebi, saj njegov vojn ni tako specifičen«.
Treba jih je iskati
Da je Ikona omenjene znamke nišnih parfumov postavila na police, je morala izpolniti več pogojev proizvajalcev, saj ti ne želijo biti v ponudbi drogerij in navadnih parfumerij, sploh pa ne v trgovskih središčih, ampak v art trgovinah v središčih mest. Ker so pač posebni, tako kot so posebni njihova izdelava, njihova zgodba in njihov marketinški pristop. O tem, kdaj parfum postane nišen, odločajo proizvajalci na podlagi tega, kje ga želijo tržiti oziroma ali želijo, da je parfum na policah drogerij ali v navadnih parfumerijah in ali ga hočejo prodajati v milijonih izvodov ali v manjših količinah, poleg želje proizvajalcev po art sceni pa je zanje ključna še klasifikacija oziroma knjiga nišnih parfumov, o vpisu v katero odločajo znani nosovi.
»Nišni parfumi so narejeni v majhnih tovarnah, njihova proizvodnja pa je omejena. Niso znani in se ne reklamirajo. Skriti so, ker želijo, da vi iščete njih, ne oni vas, in da jih raziskujete. Komercialni, dizajnerski parfumi so narejeni tako, da so všeč večini, nišni parfumi pa ne morejo biti všeč vsem. Narejeni so za vse, ki imajo radi parfume in so radi drugačni. Tudi vam bo mogoče všeč samo nekaj parfumov, drugi pa ne,« samosvojost art parfumov opisuje Sofija Lau, ki zadovoljna opaža, da veliko strank že pozna nišne in dražje dizajnerske parfume in oblikovalce, kot sta Comme de Garcon ali Toma Ford. Zadovoljni pa so tudi kupci, ki s temi parfumi pridejo v stik prvič.
Prodajalec mora po njenih besedah na podlagi tega, kar ima rada stranka, pudraste, sladke, sveže ali druge vonje, točno vedeti, kateri od nišnih pafumov bi bil primeren zanjo, na koncu pa izbira stranka sama. »Danes je veliko manj ločevanja med moškimi in ženskimi parfumi, saj ima veliko več žensk zdaj raje parfume, ki so bili prej narejeni za moške, torej da niso sladki in da je v njih malo več lesnih vonjev,« o okusu današnjega časa pravi Sofija Lau. Za konec dodaja, da strankam povedo, naj pridejo takrat, ko so razpoložene, pa tudi takrat, ko niso, ker jim bo takrat zagotovo všeč drugačen vonj: »In to je ta bistvena razlika.«
