Čeprav so davčne blagajne z 2. januarjem postale obvezne, jih je v soboto do 15. ure od predvidenih 60.000 do 80.000 zavezancev uporabljalo nekaj manj kot 20.000. Namensko digitalno potrdilo, brez katerega davčne blagajne ne delujejo in ki pomeni šele prvi korak do njih, je prevzelo približno 36.000 zavezancev.
Kljub nepričakovano skromnemu odzivu so v finančni upravi (Furs) zadovoljni. »Zavezanci se v zadnjih dneh in urah pospešeno vključujejo v sistem. V soboto je bilo takšnih v povprečju 150 na uro. Prepričani smo, da se bo takšna dinamika nadaljevala tudi v prihodnjih dneh,« pravi Stojan Glavač iz Fursa. Nizek delež uporabnikov davčnih blagajn gre po njegovi oceni pripisati temu, da so med potencialnimi zavezanci številna športna in kulturna društva ter sobodajalci, ki računov ne izdajajo pogosto in davčnih blagajn niti še ne potrebujejo. Krivda za slab učinek zagotovo leži tudi v zapletenosti postopka, visokih stroških in relativno kratkem, zgolj enomesečnem poskusnem obdobju.
»Obdavčili so malega človeka«
Med tistimi, ki so davčno blagajno usposobili šele tik pred zdajci, so tudi v ljubljanskem bifeju Shakira. »Naša blagajna je bila že prej zelo sodobna, zato smo potrebovali le računalniški program. Programer je za namestitev porabil teden dni, za program pa smo odšteli nekaj manj kot 200 evrov,« nam je povedala Esmeralda Zejćirović. Dodala je, da davčna blagajna prvi dan uporabe ni delovala brezhibno, saj je že do 14. ure kar petkrat nehala delovati. Da se bo to dogajalo, jo je opozoril že programer in ji svetoval, naj se v takšnih trenutkih na kratko izklopi iz programa.
Težave s povezavami je imela tudi prodajalka v Perutnini Ptuj Dušanka Markovič. »Pogosto se izgublja zveza. Ko izdam račun, piše, da ni povezan z davčno upravo. A tam pravijo, da ni problema in da račun v takšnih primerih prejmejo naknadno,« je pojasnila Markovičeva, ki je najbolj presenečena nad visokimi stroški. Potrebovali so samo optični kabel in za to, da ga je »nekdo navlekel v 15 minutah«, plačali 420 evrov. »Stroškov je veliko in preveč,« je ogorčen tudi samostojni podjetnik Iztok Tomc, ki na stojnici prodaja izdelke alternativne medicine. Za tablico, tiskalnik, mobilni internet in digitalno potrdilo bo moral vsak mesec operaterju odšteti 40 evrov, torej skoraj 500 evrov na leto. »Po dveh letih bom sicer tablico in tiskalnik dobil v last, a tedaj bosta verjetno že zanič. Ko se spomnim, da so govorili, da bodo stroški znašali 100 evrov, mi to izvabi kisel nasmešek na usta,« pravi. Po njegovem mnenju je uvedba davčnih blagajn napačna odločitev. »Obdavčiti bi morali premoženje, ne pa malega človeka,« opozarja Tomc, ki ocenjuje, da je zaradi visokih stroškov prodajo na stojnicah v decembru opustila kar petina prodajalcev.
Polprazna tržnica, a inšpektorjev ni videl nihče
Prav visoki stroški naj bi bili krivi, da na obvezno uporabo davčnih blagajn ni bil pripravljen Janez Kolmačič z družinske kmetije Marot.Čeprav je imel davčno blagajno že naročeno, je ugotovil, da bi za vse skupaj moral plačati kar 600 evrov. »To je predrago, zato sem kupil mobilno blagajno, ki je na obroke in je prva dva meseca zastonj. Toda zataknilo se mi je pri vnosu podatkov o artiklih, tako da je trenutno vse skupaj le 60-odstotno narejeno,« je povedal Kolmačič in zagotovil, da jo bo s pomočjo dobavitelja dokončno usposobil danes. Čeprav ni, tako kot vsi drugi sogovorniki, v celem dnevu videl niti enega inšpektorja, zaradi vsaj delno narejene davčne blagajne pa glede na napovedi Fursa tudi ni pričakoval globe, je tržnico vendarle zaprl prej kot ponavadi. Milosti pa si očitno niso obetali mnogi drugi prodajalci, kar je dokazovala polprazna ljubljanska tržnica.
V Fursu niso želeli izdati, koliko finančnih inšpektorjev je bilo v soboto na terenu. So pa ponovili zagotovilo, da bodo januarja sankcionirali le grobe kršitve, pod kar štejejo popolno ignoranco sistema davčnih blagajn, neizdajanje računov ali delo in zaposlovanje na črno. »Če bodo inšpektorji pri zavezancu ugotovili, da še nima davčne blagajne, a se nanjo pripravlja, ga bodo torej le opozorili in mu pomagali,« pojasnjuje Stojan Glavač.
Tistim, ki si davčnih blagajn še niso uredili, v Fursu svetujejo aplikacijo mini blagajna, ki je brezplačno na voljo na njihovih spletnih straneh. Kot izhod v sili, če je zavezanec res storil vse za pridobitev davčne blagajne, a mu blagajne »iz objektivnih razlogov« še ni uspelo dobiti ali nadgraditi obstoječe, pa za zdaj dopuščajo tudi izdajo računov na stari blagajni, pri čemer mora vse tako izdane račune potrditi naknadno. Ob tem naj dodamo, da je prihodnji dve leti še vedno mogoče uporabljati papirna potrdila iz vezane knjige računov, a tudi ta je treba najpozneje v desetih dneh vnesti v informacijski sistem finančne uprave.
Motivacija kupcev z nagradno igro
Z novim letom je postalo obvezno tudi jemanje računov. Tisti, ki ki jih ne zadržijo po izstopu iz lokala ali prodajalne, tvegajo 40 evrov kazni. Jemanje računov želijo v Fursu motivirati tudi z nagradno igro, ki je prav tako stekla v soboto in v kateri bo finančna uprava vsake tri mesece podelila denarne nagrade v višini 15.000, 10.000, 5000 in 1000 evrov. V njej lahko sodelujejo potrošniki, ki bodo prek brezplačne mobilne aplikacije preveri račun, prek odprtega portala e-davki ali po pošti na Furs poslali davčno potrjene račune desetih različnih izdajateljev. Zanimivo je, da je nekomu takšen paket uspelo sestaviti že v soboto do 13. ure.
Kljub takšnim izjemam pa zavedanje o jemanju računov še zdaleč ni na želeni ravni. Po besedah Esmeralde Zejćirović iz bifeja Shakira kljub opozorilom vzame račun le eden od desetih gostov. Na Fursu ob tem pojasnjujejo, da njihova primarna naloga ne bo zasledovati kupce, ki ne bi prevzeli in zadržali računa. Glavni cilj je odkrivati kršitelje, ki ne izdajajo računa, pravijo. Bo pa moral kupec v morebitnem postopku podati izjavo.
