Najpopularnejše med anonimnimi mobilnimi aplikacijami, ki so se pojavile v zadnjem času, so yik yak, secret app, whisper in ask.fm, ki je priljubljen tudi med slovenskimi najstniki. Največ polemik in težav pa povzroča mobilna aplikacija after school (po šoli), ki po mnenju nekaterih spodbuja krutost in grožnje, še bolj sporno pa je to, da odrasli do nje sploh nimajo dostopa.
Od zaupnih besed do groženj s smrtjo
Aplikacija, ki je narejena tako, da jo lahko uporabljajo samo srednješolci, se je v dobrem letu, odkar obstaja, razpasla na več kot 22.000 ameriških srednjih šolah, kjer jo po nekaterih ocenah uporablja do deset milijonov mladostnikov, njeno prvotno poslanstvo, po katerem naj bi srednješolci anonimno razpravljali o občutljivih temah, pa se je kmalu izrodilo v popolnoma drugo smer. Zaupne besede so zamenjale žalitve in druge oblike spletnega nasilništva, pornografija, sporočila s seksualno vsebino, reference o alkoholu, tobaku in drogah ter celo grožnje s smrtjo in napadi na šole.
Ko je Cory Levy, eden od ustanoviteljev aplikacije after school, napovedoval, da bo ta najstnikom omogočala, da se bodo pod zaščito anonimnosti lahko izražali brez posledic in obsodb ter postavljali vprašanja, ki si jih sicer ne bi upali, ter se odkrito spopadali s težavami, kot je depresija, si verjetno ni mislil, da se bo že mesec dni po njenem nastanku moral ukvarjati z grožnjami najstnika, češ da bo prišel v šolo opremljen s pištolo AR15 in vadil streljanje na svojih sošolcih. Policija je 17-letnika, učenca ene od srednjih šol v Michiganu, izsledila, potem ko je priznal prazno teroristično grožnjo, do katere naj bi ga privedle prav travme zaradi spletnega nasilništva. Obsojen je bil na 90 dni ječe. Manj sreče so konec minulega leta imeli policisti v Virginiji, ki so raziskovali napoved napada na šolo v Springfieldu, saj avtorja grožnje niso izsledili, nekoliko več pa kriminalisti v Massachusettsu, ki so našli 18-letnika, ki je na after schoolu zapisal: »Vsi tisti, ki imate radi življenje /…/, jutri ne hodite v šolo.« V šoli se je naslednji dan prikazalo le 20 odstotkov učencev, 18-letnika pa so oblasti aretirale.
Brezmejna krutost otrok brez nadzora
Aplikacija after school je ob svojem nastanku uporabo dovoljevala najstnikom, starejšim od 12 let, po valu pritožb staršev in učiteljev pa so njeni ustanovitelji mejo dvignili na 17 let, a s tem povzročili le še več težav. Objave so eskalirale v za otroke popolnoma neprimerne vsebine, mlajši od 17 let so še vedno lahko dostopali do aplikacije, odrasli pa so bili še vedno izključeni iz nje.
Ker otroci v okolju brez nadzora lahko postanejo nepredstavljivo kruti – spomnite se literarne in filmske klasike Gospodar muh – se je enako zgodilo tudi z after schoolom. Obrekovanje, zmerjanje, žaljivke in druge oblike spletnega nasilništva, ki ga je spodbujalo popolnoma nenadzorovano okolje, so družbo Apple prisilili, da je aplikacijo kmalu po njenem nastanku umaknila iz svoje trgovine, ko je bila aprila lani narejena nova, »izboljšana« različica, pa se je ta spet znašla v njihovi ponudbi.
Kaj ostane staršem?
Kljub dodanim varnostnim ukrepom, ki omogočajo hitro obveščanje oblasti v primeru groženj in hranjenje podatkov o mobilnem telefonu, ki policiji pomaga pri iskanju avtorjev objav, ter kljub uvedbi opozoril v primeru depresivnih objav in algoritmov, ki samodejno blokirajo določene izjave, kot je pozivanje drugih k samomoru, after school še vedno ostaja aplikacija, ki povzroča več škode kot koristi. In aplikacija, s katero se starši lahko spopadejo samo tako, da zaobidejo njena pravila. After school to, ali je uporabnik aplikacije res član šole, prek katere se povezuje v družabno omrežje, namreč preverja prek profilov na facebooku, starši pa njene algoritme lahko preskočijo tako, da na facebooku ustvarijo lažni račun in se pretvarjajo, da obiskujejo isto šolo kot njihov otrok.
A bolj kot gverilske taktike se po mnenju strokovnjakov staršem še vedno splačata iskren pogovor z otroki in pozornost, ki jo je treba namenjati spremembam v njihovem vedenju. Aljaž Tulimirović iz Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Maribor v priročniku Kako otroka pripraviti na digitalno dobo? med drugim piše, naj se starši v primerih spletnega nasilništva povežejo s šolo. Temeljito naj se pogovorijo z otrokom in mu svetujejo, naj se ne odziva na napade, naj blokira napadalnega uporabnika omrežja in naj za nasilje takoj pove odraslim, predvsem pa naj mu dopovedo, da to, da je žrtev nasilja, ni njegova krivda.
