Pomlad 2015
Število prehodov begunskih čolnov iz Turčije na grške otoke se začne povečevati.
Med slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in vladajočo politiko tačas ni vzpostavljena ustrezna komunikacija. Po naših informacijah naj bi nekateri pripadniki Sove poskušali »na neformalen način« predsedniku vlade Miru Cerarju sporočiti nekatera predvidevanja o gibanju beguncev v minulem letu, vendar Cerar dolgo ni ustrezno reagiral.
13. maj–21. julij
Evropska komisija v okviru begunskih kvot izračuna, da naj bi Slovenija sprejela 1,15 odstotka prosilcev za azil iz preobremenjenih držav (Italija, Grčija, Madžarska). Po naših prvotnih izračunih bi morala sprejeti do 9388 ljudi, kasneje se številka zniža na 702, ustavi pa se pri 250 prosilcih. Do novega leta Slovenija ne sprejme še nobenega.
16. julij
Vlada objavi »kontingentni načrt« sprejema do 900 prosilcev za azil, ki bi bili nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani, centru za tujce v Postojni ter v nekaterih objektih MNZ.
Avgust in september
MNZ vpraša vse slovenske občine, ali bi lahko ponudile oskrbo za vsaj 50 beguncev v zidanih objektih (nastanitev in prehrana). Večina občin ne odgovori ali pa odgovorijo, da nimajo ustreznih objektov za begunce ali da jih nočejo. Nekaj manjših in večjih občin vendarle ponudi nastanitev.
17. in 18. september
Potem ko Madžarska z žico zapre mejo s Srbijo, se begunci usmerijo prek Hrvaške in prvič v večjem številu pridejo do Slovenije. Slovenska policija na mejne prehode sprva postavi blokade, skupine ostajajo ujete na »nikogaršnjem ozemlju« med Hrvaško in Slovenijo, a najdejo pot tudi prek zelene meje. Posamezni občani se organizirajo in beguncem pomagajo s prevozi od južne meje do meje z Avstrijo. Prihodi trajajo dober teden, potem se ustavijo.
24. september
Madžarska postavi bodečo žico v Dolgi vasi… in jo že naslednji dan podre.
17. in 18. oktober
Madžarska zapre tudi mejo s Hrvaško in poslej se vsi begunci preusmerijo prek Slovenije.
20.–28. oktober
Hrvaška z vlaki in avtobusi na slovensko mejo nenapovedano vozi skupine več tisoč beguncev. Slovenska policija jih prestreže in jim omeji gibanje na travniku v Rigoncah ter za ograjo v Brežicah. Begunci so ujeti brez vode, hrane in vsakršne oskrbe. Kemičnih stranišč in zabojnikov za smeti ni, zato glavna »zgodba« postanejo odpadki. Ob apokaliptičnih prizorih se v javnosti sprožijo nizkotne strasti, posamezniki na družbenih omrežjih pozivajo k zaplinjanju in streljanju beguncev.
20. oktober
Državni zbor na izredni seji s spremembo zakona o obrambi podeli vojski policijska pooblastila.
25. oktober
Na pobudo Slovenije se na »mini vrhu« sestanejo voditelji EU in desetih držav na begunski poti. Dogovorijo se o bolj usklajenem ravnanju z begunci in migranti.
9. november
Slovenija začne na mejo s Hrvaško postavljati bodečo žico. Dokumenti o nakupu in postavljanju žice so državna skrivnost. Izvemo le ceno: 2 milijona evrov za prvih 150 kilometrov.
26. november
Država s prenovo azilne zakonodaje načrtuje posebna območja za zadrževanje beguncev na mejah in hitre sodne odločitve.
8. december
Avstrija začne postavljati ograjo na meji s Slovenijo.
14. december
Italija na mejo s Slovenijo pošlje vojsko za nadzor gibanja beguncev.
18.–20. december
Proti bodeči žici protestirajo Slovenci in Hrvati v Istri in ob Kolpi. Teden dni pozneje se pridružijo še protestniki ob Sotli.
Štirje scenariji za leto 2016
Projekt za koordinacijo mednarodne humanitarne pomoči ACAPS je novembra izdelal študijo možnega razvoja dogodkov v tranzitnih državah (torej tudi v Sloveniji) v prvi polovici leta 2016.
Kot najverjetnejše (približno 50-odstotno verjetnost) ocenjujejo:
1. nadaljevanje prihodov kot običajno v minulem letu, od 5000 do 10.000 beguncev na dan.
Nekoliko manj verjetna (približno 25-odstotna verjetnost) sta dva scenarija:
2. povečanje prihodov na do 20.000 na dan, kar bi lahko bila posledica poslabšanja razmer v konfliktnih regijah, od koder prihajajo begunci, ali pa mile zime, ki omogoča potovanje.
3. zastoj 20.000 do 50.000 beguncev v vsaki od držav, tudi v Sloveniji, če bi se prepustnost meja zmanjšala.
Najmanj verjetno (približno 20-odstotno) je:
4. izrazito zmanjšanje prihodov na približno 1000 na dan (in dodatnih 5000 »nevidnih«, ki bi jih pripeljali tihotapci) – če bi Turčija radikalno zajezila prehode beguncev in če bi EU pri tranzitnih državah dosegla, da beguncev ne bi več prevažale.
