Ne protesti iz EU ne množične demonstracije na Poljskem predsednika Andrzeja Dude niso odvrnili od podpisa zakona, ki ustavnemu sodišču onemogoča učinkovit nadzor nad vlado in parlamentom. Odslej bo namreč pri odločitvah tega najvišjega sodišča potrebna dvotretjinska večina, poleg tega bo moralo biti prisotnih vsaj 13 od 15 sodnikov. Doslej je bila pri odločitvah dovolj navadna večina in prisotnost 9 sodnikov. Ker je stranka Zakon in pravičnost (PiS) takoj po prevzemu oblasti novembra imenovala pet ustavnih sodnikov (od tega tri s kršenjem pravne države in ustave), bo ustavno sodišče v odločitvah proti sedanji izvršni in zakonodajni oblasti težko doseglo dvotretjinsko večino, ki je potrebna odslej. Poleg tega bo po sedanji reformi ustavno sodišče moralo vedno vse zadeve obravnavati po vrsti, torej nobena ne bo imela prednosti, kar bi lahko ohromilo delo sodišča.
Predsednik Duda, ki je človek stranke PiS, je dejal, da je namen te reforme povečati ugled ustavnega sodišča. Kritiki sedanje skrajno konservativne vlade pa menijo, da sta na tak način izvršna in zakonodajna oblast onemogočili, da bi ju sodna oblast nadzirala. To pomeni, da vladajoča PiS nima nikogar več, ki bi lahko omejeval njeno oblast. V EU so podobnega mnenja in pred božičem je evropska komisija od poljske vlade zaman zahtevala, da preloži reformo ustavnega sodišča. V Bruslju nekateri PiS celo obtožujejo »državnega udara«.
Iz javnih nacionalni mediji
Od zmage na volitvah konec oktobra pa si stranka PiS ne prizadeva oslabiti le ustavnega sodišča, ki je na čelu tretje veje oblasti, in tajnih služb, ampak si hoče podrediti tudi medije. Po novi reformi medijev, o kateri so poslanci začeli razpravljati zadnje dni, naj bi parlament izvolil nacionalni svet medijev, ki bi nadzoroval javno televizijo, javni radio in Poljsko tiskovno agencijo. Pravzaprav naj bi ti iz javnih postali nacionalni mediji, torej nacionalna televizija in nacionalni radio. Spremembe bodo tudi vsebinske, saj naj bi bilo več poudarka na poljski zgodovini in kulturi, dobiček pa nacionalnih medijev ne bi več zanimal. Seveda bo najpomembnejša naloga Nacionalnega sveta ta, da postavi nove urednike. Torej bodo državni mediji neposredno podrejeni vladajoči stranki PiS, ki ima večino v parlamentu.
V stranki PiS poudarjajo, da bodo mediji odslej sledili »nacionalnim interesom«. Kaj to konkretno pomeni, pa najbrž vedo samo strankini voditelji. Podobno velja za trditev poslanke vladajoče stranke Elzbiete Kruk, ki pravi, da hoče »PiS javne medije vrniti Poljakom«. Po njenih besedah sedanji javni mediji »omalovažujejo etos, zakoreninjen v krščanstvu in poljski tradiciji svobode in neodvisnosti«. Za kaj gre v resnici pri reformi medijev, je še bolj razkrila neka druga poslanka PiS, Izabela Kloc: »V parlamentarni demokraciji je nesprejemljivo, da mediji samo kritizirajo delo vlade.« mš
