Potem ko sta tako programski kot nadzorni svet Radiotelevizije Slovenija potrdila programsko-poslovni načrt za leto 2016, so na Kolodvorski začeli uresničevati kadrovski načrt, po katerem bi javni servis v prihodnjem letu zaposlil okoli 250 ljudi.
Tako so prvi stalni honorarni sodelavci, ki izpolnjujejo elemente delovnega razmerja, v preteklih dneh že podpisali pogodbe o zaposlitvi. A kot opozarjajo sindikalisti, je načrt v veliki meri nedodelan, zaradi česar bodo trpeli delovni procesi in odnosi med zaposlenimi, poleg tega pa ostajajo tudi pravna tveganja, povezana s tožbami honorarnih sodelavcev, še naprej visoka. »Zaposlovanje poteka preveč po sistemu vzemi ali pusti,« dodajajo naši sogovorniki.
Dve kategoriji zaposlenih?
Čeprav sindikati zagovarjajo stališče, da bi morali honorarni sodelavci po zaposlitvi za enako delo prejemati enake neto dohodke kot doslej oziroma kot njihovi redno zaposleni kolegi, bodo večinoma uvrščeni v nižje razrede. Tako bo na primer novinar s sedmo stopnjo izobrazbe, ki bi mu sicer (lahko) pripadal 41. razred in je med opravljanjem honorarnega dela spadal v 39. razred, uvrščen v 37. Novinarka s šesto stopnjo izobrazbe in dolgoletnimi (tudi uredniškimi) izkušnjami pa bo po novem uvrščena zgolj v 31. razred (okoli 1000 evrov neto plače), v katerem je predvideno delo vestičarja, torej gre za začetno fazo novinarstva, ko se zgolj pripravlja vesti, ne pa še prispevkov. »Od take novinarke pa se bo vseeno pričakovalo komentatorsko poročanje,« opozarjajo sogovorniki s Televizije Slovenija. Podobna nesorazmerja, ki lahko privedejo tudi do težav v delovnih procesih, se sicer obetajo tudi pri tehničnem kadru.
Glavni tajnik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič se zato boji, da bosta po izvedenem kadrovskem načrtu nastali dve kategoriji zaposlenih, s tem pa da se bo razsul plačni sistem: »To je velika nevarnost. Eni bodo delali isto kot prej, vendar za nižjo plačo.« Po njegovih besedah je tudi precej honorarnih sodelavcev, ki izpolnjujejo elemente delovnega razmerja, ostalo zunaj seznamov, ki jih je vodstvo RTVS pripravilo v skladu s kadrovskim načrtom. Še naprej pa ostaja odprto tudi vprašanje sodelavcev, ki ne izpolnjujejo izobrazbenega pogoja za zaposlitev, a že mnoga leta sodelujejo z javnim servisom. »Pravna tveganja so zato še naprej zelo visoka,« je prepričan Jurančič.
O prvem paketu danes
Z napovedmi, da bodo stalni honorarni sodelavci po zaposlitvi na slabšem, se generalni direktor RTVS Marko Filli ne strinja. Glede na razmere v drugih medijskih hišah pa ga tovrstni očitki tudi presenečajo. Poudarja namreč, da bodo honorarni delavci zaposleni na delovna mesta, ki jih že sedaj opravljajo, oziroma da bodo primerljivo plačani. Po njegovih besedah bodo z januarjem zaposlili več kot 150 ljudi, februarja in marca pa še po 50.
»Verjamem, da bomo kadrovski načrt izpeljali. Med drugim smo s sindikati pred dnevi podpisali tudi kolektivni sporazum,« dodaja generalni direktor javnega zavoda, ki bo moral za vsak paket zaposlitev in odpuščanj nadzornemu svetu predložiti dosežene sporazume z delavci vključno z oceno finančnih posledic in dolgoročnimi učinki omenjenih sporazumov, če bo želel koristiti razvojna sredstva. Že danes bo tako nadzorni svet obravnaval odobritev porabe 800.000 evrov iz prodaje Eutelsatovih delnic (od skupno največ 3,6 milijona evrov) za januarski paket zaposlitev.
Čeprav Filli priznava, da bo treba kadrovski načrt sproti tudi dopolnjevati z novimi analizami in okoliščinami, je prepričan, da bodo predvidena razvojna sredstva zadostovala za izpeljavo načrta. Kako bo vodstvo RTVS izvršilo pogoj nadzornega sveta za koriščenje sredstev, po katerem mora do konca januarja 2016 predložiti »natančen seznam ugotovljenih kršitev in odgovornih oseb za nastalo kadrovsko situacijo«, nam Filli včeraj ni znal pojasniti.
