»Veliki brat vas opazuje!« je s plakatov in elektronskih zaslonov kričalo v podzavest zatiranega ljudstva v distopičnem romanu 1984 Georgea Orwella. Vizija britanskega pisatelja, ki je na koncu druge svetovne vojne in v prvih obrisih hladne vojne videl nevarnost nastanka totalitarnega sveta, v katerem so ljudje podvrženi neprestanemu nadzoru in represiji oblasti, postaja realnost na Kitajskem. Peking namerava namreč za vsakega prebivalca oblikovati oceno, s katero želijo ločiti »vzorne« državljane od »težavnih«, tiste, ki sledijo usmeritvam komunistične partije, in tiste, ki oblasti niso naklonjeni.
Kazni in nagrade
Zagovorniki nove oblike nadzora pravijo, da bodo novi podatki pomagali zmanjšati stopnjo kriminala in izgube finančnih ustanov, ki naj bi zaradi pomanjkanja podatkov o kitajskih državljanih izgubile skoraj 100 milijard dolarjev na leto. Nasprotniki pa svarijo pred civilizacijskim korakom nazaj, ki bo prinesel dodatno okrnjenje že tako omejene svobode Kitajcev.
Ne glede na to, kateremu taboru zaupate, je neizpodbitno dejstvo, da bodo z letom 2020 življenja 1,4 milijarde kitajskih državljanov v veliki meri definirana z eno številko, z »družbeno kreditno oceno« (SCS – social credit score). Kitajci naj bi do tedaj nadgradili in digitalizirali svojo gromozansko bazo podatkov (dang'an po kitajsko), v kateri bodo zbrani raznovrstni podatki državljanov, od zadolženosti, stanja na bančnem računu, nakupovalnih navad, objav na družbenih omrežjih, prometnih prekrškov do tega, ali so prepisovali v šoli. Oblasti bodo zbrane podatke nato pretopile v družbeno kreditno oceno za vsakega posameznika, na podlagi katere bodo državljane razvrščale in jih v skladu s tem kaznovale ali nagrajevale.
Ko sosed postane sovražnik
Državljani, za katere bo kitajska komunistična partija ocenila, da so vzorni, bodo denimo lažje zaposljivi, banke jim bodo odobravale posojila, od podjetij bodo lahko pričakovali boljše storitve, od vlade pa manj birokracije pri opravkih z državnimi agencijami in denimo celo hitrejšo spletno povezavo. Posebne nagrade bodo rezervirane za tiste, ki bodo oblastem zatožili sporna početja sosedov in drugih »manj kot vzornih« državljanov. Ni kaj, zanimiv način za »vcepitev ideje o iskrenosti in tradicionalnih vrednotah v družbo«, kar naj bi bil eden izmed ciljev novega sistema.
Prve različice tega točkovnega sistema so v uporabi že danes, denimo pri Alibabi. Sesame Credit, finančna divizija največjega spletnega kitajskega trgovca, izdeluje ocene za 400 milijonov svojih uporabnikov, in sicer na podlagi finančnih informacij, ob tem pa upošteva še krog prijateljev, nakupovalne navade in hobije. Igranje videoigric ali kupovanje družbeno nesprejemljivih izdelkov prinese na primer negativne točke. Razpon ocen se giblje od 350 do 950 točk. Kupec, ki ima več kot 666 točk, lahko kadar koli najame posojilo v vrednosti 50.000 juanov (dobrih 7000 evrov). Tisti, ki imajo 750 točk ali več, pa so deležni še prednostne obravnave pri naročilu kreditnih kartic.
Vzvod za preganjanje in osamitev ljudi
Kitajci pod mejo, ki jo v poskusu Alibabe riše hudičevo število 666, z izjemo širših možnosti spletnega nakupovanja, nimajo bistveno okrnjenega življenja. Nekaj povsem drugačnega pa čaka tiste, ki bodo po letu 2020 hodili po svetu z ožigosanim državniškim spričevalom. Kitajci, katerih prepričanja bodo odstopala od politike oblasti, bodo lahko pričakovali slabšo zdravstveno oskrbo, mesto na repu čakalnih vrst pri poslovanju z vladnimi agencijami pa tudi manj zaposlitvenih možnosti. Še več, to bo lahko doletelo tudi njihove prijatelje z družbenih omrežij, ki bodo zaradi prijateljevanja z osebo z nizko družbeno kreditno oceno tudi sami dobili negativne točke. Eden izmed ciljev Pekinga je tako očitno tudi osamitev državljanov, ki ne ustrezajo predpisanim normam. Avtorji enega izmed videov, ki kroži po medmrežju, so šli še dlje: »Sistem vodi v množično cenzuro, zaporne kazni in celo usmrtitve.«
Resici na ljubo se to dogaja že zdaj. Ravno pred kakšnim tednom se je zaradi kritičnega zapisa o kitajskem vodji Xi Jinpingu na zatožni klopi znašla Zhang Aija. Odvetnici za človekove pravice grozi osemletna zaporna kazen. Kmalu po zapisu na kitajski različici twitterja jo je v službi obiskala policija, nekaj dni zatem je ostala brez službe in brez doma. »Živimo v 21. stoletju, zakaj se mi potem zdi, kot da živim v družbeni ureditvi s cesarjem na čelu?« se je za CBS vprašala Zhang Aija. »Šokirana sem, kajti očitno se naša država pomika nazaj.« Po letu 2020 bo morda to še toliko očitneje.
