V drugem je deloval Ivan Dvoršak, samouki oblikovalec in fotograf, ki je kmalu postal gonilna sila Mariborskega kroga, neformalne skupine, ki je odločilno zaznamovala fotografsko in likovno prizorišče. Dvoršak (1934–2013) je bil scela otrok nove družbe, ko so umetnost in druge ustvarjalne prakse postale potencialno dostopne tudi otrokom delavcev in kmetov in ne več zgolj premožnemu meščanstvu. Sprva je na ukaz očeta obiskoval železničarsko šolo, kasneje pa je ob pomoči tečajev postal poklicni oblikovalec in avtorski fotograf. Njegovo delo je zdaj na ogled na retrospektivni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor, kjer sta lik in delo Ivana Dvoršaka postavljena v ustrezen zgodovinski in kulturno-družbeni kontekst prostora in časa.
Kljub uzakonjeni enakopravnosti in družbeni fluidnosti 70. in 80. let je živel neizmerno skromno, o čemer priča tridelna fotografija Divan, ki kaže avtorjevo asketsko bivanjsko okolje in življenjski slog. Omenjeni triptih pa hkrati predstavlja drzen preskok v sodobne fotografske prakse, v katerih so tehnične, formalne in vsebinske možnosti neomejene. Pretežen del razstave je posvečen njegovi fotografski praksi, temu ob bok pa so postavljena dela članov Mariborskega kroga, kot sta Zmago Jeraj in Janko Jelnikar, pa enigmatična avtorska intervencija Aleksandre Vajd, ki je predvidoma poskus ustvarjanja kontinuitete sodobne fotografije na lokalni ravni. Dvoršak je bil namreč fotografski kronist Maribora, ki je v samosvojem avtorskem duhu dokumentiral spremembe v tem razraščajočem se mestu. Zanimala so ga mejna območja, ki so se iz ruralnih primestnih okrožij prelevila v industrijska predmestja, kar je vidno na fotografiji konjske vprege v Melju. Poleg tega je raziskoval formalizem umetelnih konstrukcij in v melanholičnem duhu ne povsem prilagojenega državljana izražal odtujenost in osamljenost posameznika v urbanem okolju.
Vse do danes Dvoršakovo delo v Sloveniji ni bilo ustrezno predstavljeno – edina pregledna razstava za časa njegovega življenja je bila v Beogradu leta 1981. Tudi na področju grafičnega oblikovanja je ustvaril številna presežna in prepoznavna dela, ki pa so zaradi propada naročnikov postala neaktualna. Deloval, upodabljal in beležil je v času, ki je danes v nepovratnem izginjanju. Razlog za pretežno nepoznavanje in slabo obdelavo njegovega dela tiči tudi v dejstvu, da je bil zelo samotarska osebnost, medtem ko morajo danes (tudi) umetniki postati brezhibno samozavestni nastopači in podjetniki. A Dvoršakova najbolj ikonična dela so nastala ravno kot posledica osamljenosti, svetobolja in nenehnega eksistencialnega izpraševanja.