Vzemimo manjši industrijski obrat. Gradbeno dovoljenje bo investitor po novem lahko pridobil že, če bo določil osnovne gabarite in lego objekta v prostoru. A tako tanek sveženj dokumentacije je premalo, opozarja Ivan Leban iz Inženirske zbornice Slovenije.
Treba je vedeti, kakšna bo dejavnost v objektu, kako bodo obvladovali izpuste, saj je le tako mogoče določiti primerne dimenzije, zasnovati skladišča... »Vsega tega ne moremo samo na grobo oceniti, razen če želimo spodbuditi vračanje investitorjev na upravne enote po nova gradbena dovoljenja ali izigravanje zelo nedorečenega člena o dopustnosti manjših odstopanj, za katera pa ne vemo, kaj točno so – ali gre za odstopanja za en meter, za več ali za manj,« pojasnjuje Leban.
Prenos tveganj v kasnejše faze
Predlagani zakon investitorju sicer ne prepoveduje, da pred izdajo gradbenega dovoljenja pripravi podrobnejšo dokumentacijo za gradnjo. Vendar so inženirji prepričani, da nihče ne bo storil niti koraka več od predpisanega. To pa pomeni prenašanje tveganj v kasnejše faze.
Nov postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj je problematičen predvsem za zahtevnejše objekte in za tiste z vplivi na okolje. Takšnih gradenj je v državi zgolj peščica (večino predstavljajo stanovanjske hiše), a po vrednosti predstavljajo okoli 80 odstotkov investicij, poudarja Leban. Filozofija je po njegovih besedah napačna tudi pri enostavnejših objektih. »Stroški projektantskih storitev načeloma predstavljajo približno štiri odstotke celotne investicije, odpravljanje napak pa 80 odstotkov,« opozarja.
Proti superiornosti arhitektov
Toda zakaj je potem inženirska zbornica arhitektom najprej pomagala soustvarjati in je nato tudi podprla ZGOdbo, strokovni predlog, po katerem je ministrstvo za okolje in prostor oblikovalo osnutek nove zakonodaje? »Podprli smo predvsem stališče, da lahko nekateri investitorji še pred gradbenim dovoljenjem dobijo signal o dopustnosti gradnje. A smo že takrat predlagali razširitev zahtevane dokumentacije vsaj za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki so s tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika zahtevnejši. Upali smo, da bo novi gradbeni zakon to upošteval, vendar je predlog še slabši od obstoječe zakonodaje,« pojasnjuje Leban in opozarja, da skupaj s prilogami velikega dela infrastrukturnih in industrijskih objektov podrobneje sploh ne omenja.
Narejen je za gradnjo enostavnih objektov, čeprav gradbenega dovoljenja zanje po njegovih besedah že zdaj ni težko dobiti. Problemi se pojavljajo, kjer se z okoljevarstvenimi pogoji vmeša agencija za okolje (Arso). »Ta investitorjem postavlja nove in nove zahteve, česar pa predlagana zakonodaja ne rešuje. Zakona o varstvu okolja, ki ureja presojo vplivov na okolje, ministrstvo ne odpira.« Predlagani zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih pa je skupščina zbornice po Lebanovih besedah zavrnila zaradi superiornosti arhitektov nad inženirji. mk
