Če je bilo leto 2015 za Evropsko unijo najnapornejše doslej, evropski politiki vse od predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja naprej napovedujejo, da bo prihajajoče še zahtevnejše za integracijo. Evropske krize letošnjega leta so pokazale, da kljub počasnemu gospodarskemu okrevanju v integraciji prevladujejo gospodarski in politični nacionalizmi. Temeljne vrednote solidarnosti in humanosti so postale redka dobrina v Evropski uniji, razkorak med starimi in novimi članicami pa se je enajst let po njihovi vključitvi v evropsko družino znova povečal. Leto 2016 bo tako v napornem času rastočega vpliva skrajnih populistov po vsej integraciji predvsem leto krpanja obstoječih evropskih kriz.
Begunska kriza
Po zimskih mesecih EU spet čaka soočanje s povečanim begunskim valom po balkanski in sredozemski poti. Po krepitvah režimov nadzora nad morsko mejo v Egejskem morju bodo evropski politiki pozorno spremljali, ali Turčija uresničuje svoje zaveze akcijskemu načrtu za zajezitev migracij in na svojih tleh z vzpostavljanjem boljših življenjskih razmer uspešno zadržuje večje število beguncev, ki bi hoteli v Evropo. Sočasno s turško-evropskim dialogom bodo evropski voditelji vnovič iskali tudi večjo solidarnost za premestitev 140.000 beguncev iz Italije in Grčije. Ta projekt je letos stekel zelo počasi. V resnici je bilo v druge evropske države preseljenih manj kot dvesto beguncev. Delitve med vzhodnoevropskimi članicami in drugimi državami, soočenimi z največ prosilci za azil, se bodo predvidoma nadaljevale, kar bo še naprej načenjalo temelje Evropske unije. Ob prerekanjih glede preselitve beguncev iz Italije in Grčije se bo v naslednjih mesecih nadaljevala tudi razprava o prostovoljni preselitvi sirskih beguncev iz Turčije. Koalicija »voljnih držav« pod vodstvom Nemčije in Avstrije za zdaj ni predstavila konkretnih številk, koliko beguncev bi bili pripravljeni na zakonit način preseliti iz Turčije. Dali so vedeti le, da lahko takšna humanitarna preselitev deluje le, če se bo hkrati konkretno zmanjšal dotok beguncev po balkanski poti.
Schengen
Zaščita območja prostega pretoka ljudi je v iztekajočem se letu prav zaradi begunske krize postala ena izmed osrednjih nevralgičnih točk razhajanj v integraciji. Nedelujoč nadzor schengenske meje v Grčiji je s posledičnim množičnim dotokom beguncev v osrčje Evropske unije sprožil številne obrambne mehanizme držav članic in celotne integracije. Zaostrovanje azilantskih zakonodaj je postalo stalnica nacionalnih ukrepov za odvračanje beguncev ter nekakšna zavarovalna polica, če se nadzor nad zunanjimi schengenskimi mejami vendarle ne bi izboljšal. Po pritiskih na Grčijo, da bi zaradi slabega nadzora zunanje schengenske meje utegnila biti vsaj za pol leta suspendirana iz schengenskega območja (grožnje so bile prazne, ker članice schengena ni možno kar tako izključiti), je Grčija pristala na pomoč Frontexovih sil za zaščito morske meje s Turčijo. Evropska komisija je sočasno predstavila še eno iniciativo za izboljšanje mejnega nadzora. S preoblikovanjem Frontexa v kadrovsko in finančno okrepljeno agencijo za nadzor evropskih meja je predvidela tudi ustanovitev posebnih hitrih enot za posredovanje na zunanjih mejah. A zamisel o napotitvi 1500 mejnih stražarjev za zaščito zunanje evropske meje v posamezno državo članico tudi brez njene privolitve je pri mnogih državah sprožilo pomisleke, da bi se odrekle suverenosti nadzora nad svojim (mejnim) ozemljem. Dogovor o vzpostavitvi »Superfrontexa« in mejne straže naj bi voditelji potrdili v prvem polletju prihodnjega leta.
Terorizem
Dva teroristična napada v Parizu, januarski napad na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo ter novembrski napadi na pariške restavracije, koncertno dvorano in športni stadion so v Evropsko unijo prinesli strah pred islamskim terorizmom. Vsa Evropska unija se je solidarizirala s Francijo in začela zaostrovati svoje varnostne ukrepe. Sprejetje novih protiterorističnih ukrepov je bil pričakovan odziv na napade v Parizu. Tako so skorajda brez težav članice potrdile izmenjavo podatkov o letalskih potnikih na vseh letih, kar naj bi varnostnim organom omogočilo lažjo identifikacijo morebitnih teroristov in povratnikov iz džihada na Bližnjem vzhodu. Prav slednji (naj bi jih bilo vsaj 5000) so postali z radikalizirano mladino največja skrb varnostnih organov. Medtem ko so se z lahkoto sprejemali novi protiteroristični ukrepi, proti katerim so imeli zagovorniki človekovih pravic še pred leti velike pomisleke zaradi nesorazmernega posega v zasebnost državljanov, so se pojavljali tudi razmisleki o vzpostavitvi vseevropske obveščevalne agencije. A so bile zamisli za evropsko Cio hitro zavržene. Izkazalo se je namreč, da obveščevalne agencije članic EU že zdaj slabo sodelujejo in večinoma ne izmenjujejo obveščevalnih podatkov (to počne le pet držav). Prav takšno sodelovanje pa bi bilo temeljni pogoj za vzpostavitev vseevropske obveščevalne agencije.
Grexit
Grki so še eno krizno leto začeli z upanjem, da jim bo na januarskih volitvah izvoljena Siriza ponovno zagotovila vsaj dostojno življenje. Toda niti referendumska zmaga Aleksisa Ciprasa proti ostrim varčevalnim ukrepom, ki so jih v zameno za tretji varčevalni program zahtevali mednarodni upniki, ni omehčala Bruslja. Prav nasprotno. Na Ciprasovo vlado se je še močneje pritisnilo, da sprejme diktat upnikov ali pa v nasprotnem primeru tvega izgon iz evrskega območja in še bolj negotovo prihodnost z vrnitvijo k drahmi. Cipras je podlegel in s pristankom dokončno razklal stranko Siriza, ki pa je na naslednjih predčasnih volitvah paradoksalno vnovič postala najmočnejša sila v državi. Odtlej Grčija sledi začrtanemu reformnemu programu, s katerim si vsakih nekaj mesecev odpira izplačilo nove tranše pomoči. A ekonomisti opozarjajo: kriza ni prebrodena, Grčiji bo spet zmanjkalo denarja.
Brexit
Britanski premier David Cameron bi si težko izbral napornejši čas za iskanje novega dogovora o britanskem položaju v Evropski uniji. Njegov časovnik, da bi referendum o morebitnem britanskem izstopu iz EU rad izvedel prihodnje poletje (obljubil ga je sicer do konca leta 2017), bo težko dosegel. Čakajo ga še naporna pogajanja s preostalimi članicami predvsem glede njegove zamisli, da bi na Otoku priseljencem iz drugih članic EU omejil socialne pravice. Prva štiri leta bivanja naj ne bi bili upravičeni do socialne pomoči, kar pa je v nasprotju s temeljnimi načeli EU.
