Prenovljena Planica s tekaškim in skakalnim centrom je stala desetine milijonov evrov. Vodja projekta Jelko Gros je že večkrat javno poudaril, da bo treba pod njo zvabiti okoli sto tisoč obiskovalcev na leto, da jo bo mogoče vzdrževati in bo lahko Planica živela, kot živijo drugi skakalni centri. A kako je potem mogoče, da po odhodu vlade s predsednikom Cerarjem vred Planica zopet dokazuje, kako nepodjetni smo? Pritožbe ljudi, ki so bili v nedeljo v Planici, namreč znova pričajo o popolnem pomanjkanju občutka za podjetnost vseh, ki bi morali znati izkoristiti velik naval obiskovalcev v dolini skakalnic.
40 sedežev za tisoče obiskovalcev
Tako je nekaj tisoč ljudem ob skakalnicah gostoljubje ponujal le bife s 40 sedeži. Na čudovitem zimskem soncu pred glavno stavbo gostinske ponudbe sploh ni bilo – prav tako ne nikjer ob skakalnicah, ki jih je občudovalo staro in mlado! »Kuhanček« in kranjska klobasa sta bila zgolj pobožna želja, so pa zato lahko v izobilju občudovali lep razgled, spuščanje po jekleni vrvi in obiskali vrh skakalnice s sedežnico. Poznavalce športa je zmotilo tudi tacanje obiskovalcev po igrišču z umetno travo, ki je bilo delno prekrito s snegom. Vsak kamen na taki podlagi je namreč lahko zelo škodljiv. Od tujega obiskovalca pa smo slišali še pikro pripombo, da bo težko komu dokazal, da je bil v Planici, saj ni dobil niti enega spominka, razglednice, sploh ničesar!
Niti evra niso zapravili
»Ljudje so vseh vrst. Večina je zadovoljna, peščica pa je vedno kritična. V Planici stojnic ne bo, po ogledu gredo obiskovalci lahko v Rateče v gostilne ali v objekt malce stran,« je bil odločen Jelko Gros, ko smo ga seznanili z nezadovoljstvom obiskovalcev in spomnili na zahteve po pokrivanju stroškov vzdrževanja naprav prav s prihodki od njih. »Parkirnina bo po novem letu, ker se moramo pripraviti tudi z davčnimi blagajnami in vsem drugim, tudi trgovina bo…« Nismo imeli občutka, da bi bilo odgovornim za Planico žal izgubljene priložnosti kljub dejstvu, da imamo ogromno gostincev, ki bi lahko hitro zadostili željam obiskovalcev pod skakalnicami. Slednji pa zanesljivo pogrešajo tudi več podatkov o njih samih tik ob njih, saj nepoznavalci športa ločijo naprave le po velikosti – ob tem pa jim nihče ne pove ničesar o projektu, ki je bil navsezadnje ena najdražjih naložb v športno infrastrukturo v zgodovini Slovenije.
Tako sta izredno lepo vreme in praznični čas zvabila v Planico mnoge, ki jim tam ni uspelo zapraviti niti evra. Planiški lepotici pa se lahko brez podjetniških evrov znova zgodi, da bo njena zgodba prej ali slej spet taka, kot je bila nekoč: žalostna. »Kaj takega še nisem doživel, tukaj bi danes podjeten človek ustvaril mesečni prihodek!« se je pridušal Gorenjec, od katerega smo izvedeli le, da je podjetnik in da ga tak pristop jezi!
