Po nekaj letih iskanja pravega produkta, ki bi jim zagotovil trajno in dinamično rast prihodkov na globalnem trgu, se je Visionect utrdil kot pomemben ponudnik storitev na elektronskem papirju, predvsem na področju prometnih znakov in obvestil. Geoffreya, robustni dlančnik za naročanje napitkov, pijače in hrane v lokalih, ki je bil njihov prvi izdelek, za katerega so delali od ustanovitve podjetja 2008 in so ga s pomočjo lokalnih prodajnikov tržili predvsem v tujin, so začasno postavili na stranski tir in se povsem posvetili razvoju strojne in programske opreme, ki poganja digitalne označbe na elektronskem papirju.
Med njihovimi pomembnimi kupci je Road and Maritime Services (RMS), ki mu zagotavljajo delovanje cestnoprometnih znakov z dinamičnimi vsebinami, na primer o omejitvah parkiranja ali o posebnostih v prometu. Prvi projekt so izpeljali poleti v središču Sydneyja. RMS želi namreč trajnostno razvijati mesto in graditi infrastrukturo, ki bo čez desetletje dobro služila petim milijonom prebivalcem Sydneyja.
Med najtesnejšimi partnerji Visionecta je podjetje E Ink®, največji proizvajalec elektronskega papirja, ki svoje zaslone dobavlja Amazonu za bralnik Kindle. Visionect se je namreč po pivotu, za katerega so se odločili lani, vse bolj začel uveljavljati kot platforma, ki omogoča brezhibno delovanje označb iz elektronskega papirja. »Tehnologijo smo razvili do popolnosti: poskrbimo za vse, kar je za prikazovalnikom, torej za to, s čimer se E Ink® ne ukvarja. Komunikacija z e-papir znakom je mogoča tako prek Wi-Fi kot kabla, omogočamo tudi napajanje preko solarne celice,« našteva Matej Zalar, direktor podjetja,... , ki je prepričan, da je Visionect postalo globalno podjetje na področju digitalnega označevanja. To sta jim pred časom potrdila tako Epson kot E Ink®, ki sta mu dodelila naziv centra odličnosti.
Prednosti elektronskega papirja v družbah, kjer si prizadevajo za energetsko učinkovitost, sedaj končno prihajajo do izraza. Poraba energije za delovanje obvestilnih tabel z elektronskim papirjem je namreč zanemarljiva, saj znaša le okoli en odstotek energije, ki je potrebna pri LCD- ali LED-tehnologiji, vidljivost informacij je tudi na neposrednem soncu nemotena, saj so znaki vedno 100-odstotni vidni, kot tudi odporni proti različnim vremenskim in temperaturnim razmeram. Znaki prav tako ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja, ki je največji problem v velikih mestih, stroški povezani z vzdrževanjem pa so zaradi upravljanja na daljavo nizki.
Visionect je sodeloval pri opremljanju postajališč LPP na Slovenski cesti v Ljubljani, testni projekt poteka v Londonu, kjer so opremili prva avtobusna postajališča s tablami z informacijami o prihodih avtobusov. Napaja jih sončna energija in so povsem neodvisne od mestne energetske mreže, torej tudi povsem mobilne. Če bo naročnik zadovoljen, bodo lahko v britanski prestolnici opremili 19.000 avtobusnih postaj, na katerih vozi osem tisoč avtobusov.
»Z našim elektronskim papirjem so že označeni tudi londonski mestni avtobusi. Naša tehnologija jim bistveno olajša označevanje prog, na katerih vozi avtobus. Prej so lahko imeli na papirju zapisani samo dve progi, napis pa so lahko zamenjali le s premikom ročke. Sedaj imajo lahko zapisanih več prog, pri čemer ni treba avtobusa skoraj za ves dan izločiti iz prometa, kot je bilo v praksi prej, saj so mu lahko dodali nov napis proge samo v delavnici. Projekt označevalnih tabel na avtobusnih postajah v Londonu pa je za nas izjemna referenca in pomemben razvojni korak,« je dejal Zalar. Direktor verjame v izjemen potencial te tehnologije, še posebej primerne za pametna mesta. S pilotnimi projekti si vrata odpirajo še v ZDA, Kanadi, jugovzhodni Aziji, Italiji in Franciji.
Poleg digitalnega označevanja za zunanje površine, ki je projektno in lahko traja tudi do dve leti od sklenitve posla, prek pilotne faze do končne izvedbe, si veliko obetajo od digitalnega označevanja za notranje površine, kjer se projekti končujejo v bistveno krajšem času, kar pomeni tudi lažje zagotavljanje likvidnosti poslovanja.
»Tak produkt je joan, ki je končni produkt. A mi dolgoročno ne želimo delati v tem segmentu, pač pa razvijamo tehnologijo, ki jo lahko drugi integrirajo in naredijo končni produkt, torej nagovarjamo predvsem integratorje, ki so na trgu že dobro umeščeni, kar nam omogoča globalno širitev,« poudarja Zalar.
O sodelovanju se pogovarjajo s Starbuckom, Shellom, Disneyjem, BMW, želijo vstopiti tudi v McDonald's. »Zdaj gremo na vse ali nič. Naša tehnologija je res vroča, potencial je izjemen, pospešeno iščemo partnerja s pametnim denarjem, kar nam bo omogočilo pravi preboj, za katerega smo pripravljeni,« poudarja Zalar napoveduje odskok k prvemu milijonu evrov prihodkov.
»Implementacija nove storitve je sedaj bistveno hitrejša kot še pred dvema letoma, saj smo jo 'zapakirali' v razvojni paket (development kit) tako, da potencialni naročnik lahko spozna storitev najpozneje v treh dneh od naročila in jo pošlje v premislek in potrditev menedžmentu, ne da bi njihov razvojni oddelek izgubljal čas z njenim razvojem. Upravljanje informacij na prikazovalniku je mogoče brezžično. Seveda smo našo tehnologijo patentirali in 'zaklenili', da njena zloraba ni mogoča,« še pojasni Aljoša Hodžić.
Zagonska podjetja v Sloveniji pa potrebujejo zgolj tri reči, meni Matej Zalar, in sicer »nižjo obdavčitev dohodkov, da bomo lažje zaposlovali, urejeno plačilno disciplino in čim manj vmešavanja z nepotrebnimi birokratskimi postopki. Če pa govorimo o zagonu gospodarstva, naj država poskrbi za učinkovitejše črpanje evropskih razvojnih sredstev in posledično več razpisov za mikro-, mala in mlada podjetja v zagonski fazi, ki delujejo na področju visoke tehnologije in ki prodajajo na globalnem trgu.« Sami pristajajo na tvegani kapital, s katerim tudi najbolje skrbijo za podporo inovacijam in razvoju.
